Franja

Zadetki iskanja

  • zájec (-jca) m

    1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
    lov na zajce caccia alla lepre
    slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
    spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
    teči kot zajec correre come una lepre
    gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre

    2. pejor. coniglio:
    prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo

    3. cavastivali, tirastivali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
    spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
    zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
    zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
    zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus)
  • zapísan (-a -o) adj.

    1. scritto, registrato:
    dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami un'azione che verrà iscritta nella storia a lettere d'oro
    pren. nikjer ni zapisano, da mora tako biti e dove sta scritto che deve essere così?

    2. lasciato, eredidato:
    imeti kaj zapisano po očetu aver ereditato qcs. dal padre

    3. destinato; votato:
    biti zapisan propadu essere destinato alla rovina
    biti zapisan znanosti votarsi, darsi alla scienza
    pog. imajo ga dobro, slabo zapisanega gode di buona, di cattiva reputazione
  • zatakníti (-em) | zatíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, ficcare:
    zatakniti listek za vrata ficcare un biglietto nella porta

    2. piantare

    B) zatakníti se (-em se) | zatíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. ficcarsi, conficcarsi:
    ribi se je trnek zataknil v grlo l'amo si conficcò nella gola del pesce

    2. incastrarsi; incepparsi:
    hlod se je zataknil za korenino il tronco si è incastrato contro una radice

    3. pren. arrestarsi, arenarsi; andar male:
    impers. pri gradnji se je zataknilo i lavori si sono arrestati
    impers. zataknilo se mu je pri izpitu all'esame gli è andata male

    4. impers. pren. impappinarsi, ingarbugliarsi:
    pri deklamiranju se mu je zataknilo si è impappinato nella recita
    beseda se mu je zataknila non riusciva a dire la parola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. kam neki se je zataknil ta otrok dove sarà mai il bambino?
    verz se mu včasih zatakne il verso talvolta zoppica
  • zdàj

    A) adv.

    1. adesso, ora; poc'anzi:
    ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
    zdaj je bil tu era qui poc'anzi

    2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
    zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

    3. (poudarja zahtevo) ora:
    zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

    4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
    tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
    si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
    še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

    5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
    pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

    6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
    zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
    zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

    7. zdaj ko ora che, dal momento che:
    zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdaj ali nikoli ora o mai più
    mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
    kaj pa zdaj? e ora?
    za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
    že zdaj fin d'adesso
    zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
    zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
    zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

    B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
    pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!
  • zlató (-á) n

    1. oro:
    zlato se sveti l'oro luce, luccica
    barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
    cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
    zrnca zlata granelli d'oro

    2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
    prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

    3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

    4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
    zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

    5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
    ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
    človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
    zlata vredne besede parole d'oro
    česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
    vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
    prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
    kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
    kopati se v zlatu nuotare nell'oro
    izpiranje zlata lavaggio dell'oro
    belo zlato oro bianco
    črno zlato oro nero
    min. kačje zlato biotite gialla
    samorodno zlato oro puro
    PREGOVORI:
    čas je zlato il tempo è oro
    govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
    ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
    kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
    zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure
  • zlódej (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
    biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
    inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

    2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

    3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
    ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

    4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
    kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

    5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
    zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

    6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
    delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

    7. pren. (revež) poveraccio:
    kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

    8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
    tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
    tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

    9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
    ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
    zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
    kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
    ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
    sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
    zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
    imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
    naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
    fant je od zlodeja è un dritto
    ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
    biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo
  • znáno

    A) adv.

    1. notoriamente

    2. (v predik. rabi)
    ni znano, kam je izginil non si sa dove sia sparito
    alkohol, kot je znano, zmanjšuje prištevnost come si sa, com'è noto, l'alcol riduce la capacità di intendere

    B) znani (-a -o) m, f, n
    nobenega znanega nisem srečal non ho incontrato nessun conoscente
    načelo od znanega k neznanemu il principio di partire dal noto per giungere all'ignoto
  • znášati1 (-am) | znêsti (znêsem)

    A) imperf., perf.

    1. portare; accumulare, ammucchiare:
    znašati prtljago na vlak portare le valige sul treno
    znašati material od vsepovsod ammucchiare materiali da ogni dove

    2. fare, deporre (le uova)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    znašati jezo nad kom sfogare la rabbia su qcn., strapazzare qcn.

    B) znášati se (-am se) | znêsti se (znêsem se) imperf., perf. refl. accanirsi su qcn., infierire su, contro qcn.; sfogare la rabbia su qcn.
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • ženíti (-im)

    A) imperf.

    1. sposare, ammogliare

    2. fare da mediatore, da paraninfo

    B) ženíti se (-im se) imperf. refl.

    1. ammogliarsi, sposarsi:
    nima se na kaj ženiti non ha di che mantenere la famiglia (se si sposa)
    ženiti se na roke portare in dote solo un paio di braccia
    ženiti se pod marelo sposarsi senza aver dove stare
    biti oblečen, kot bi se ženil essere agghindati come per andare a nozze

    2. avere una relazione, amoreggiare

    3. zool. essere in fregola, in calore
  • žívio inter.

    1. viva, evviva

    2. evviva, cin cin, alla salute:
    živio, sta trčila brindarono con un viva

    3. salve, ciao:
    živio, kam greš salve, dove vai?