Franja

barbaricus 3 (gr. βαρβαρικός)

1. barbarski, v gr. pogledu = negrški, rimski, latinski: urbes Pl., lex Pl. zakon 12 tablic; v rim. pogledu = nerimski, negrški, tuj, inozemski: supellex L., gladius Cu., arma Sen. ph.; poseb. jutrovski, trojanski, frigijski: aurum V., manus Briseidos O., astante ope barbarica Enn. ap. Ci., ope barbarica V.; nomina barbarica (= germanska) Suet.; subst. barbaricum -ī, n barbarska dežela, tujina: Eutr., Amm.

2. met. barbarski v šegah in značaju, surov, neomikan, divji: vita Cl.; pren.: silva barbarica Col. gozd z različnimi nasadi; acc. neutr. kot adv.: barbaricum gemens Sil. divje.

besnílo (-a) n furia, furore:
divje, pijano besnilo furia selvaggia, ebbra

bohotin|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija (divje tkivo) die Wucherung

bōtta¹ f

1. udarec:
fare a botte tepsti se
botte da orbi divje mahanje na slepo
parare le botte pren. braniti se
tenere botta pren. vzdržati, vztrajati, ne popustiti
a botta calda takoj, na mestu

2. pren. velika škoda, udarec; poraz:
sono venuti per vincere e hanno preso una bella botta prišli so, da bi zmagali, pa so doživeli hud poraz

3. tresk, pok

4. zbadljive, žaljive besede:
indirizzare una botta a qcn. komu nameniti zbadljivo besedo
botta e risposta odrezav odgovor, milo za drago

calabrīx -īcis, f kalabrika, neko divje grmovje, morda kozja češnja (Rhamnus cathartica, Linn.) ali trnovina (Rhamnus infectoria, Linn.): Plin., Pall.

Cantaber -brī, m Kantaber, Kantabrijec: Iuv., Sil., bellicosus Cantaber (kolekt.) H., C. indoctus iuga ferre nostra H.; večinoma pl. Cantabrī -ōrum, m Kantabri, Kantabrijci, divje ljudstvo na severnem obrežju Hispanije ob izvirih Ibera, ki jih je Avgust podjarmil šele v l. 25 do 19: Ca., C., L. epit., Mel., Plin. Od tod adj.

1. (redko) Cantaber -bra -brum kantabr(ij)ski: oceanus Cl.; subst. Cantabria -ae, f Kantabrija, sprva celo severno obrežje Hispanije, pozneje (po Avgustu) rim. pokrajina od Asturcev do Avstrigoncev in Vaskoncev: Plin., Suet., Fl. (Cantabria met. = Cantabri), Eutr.

2. Cantabricus 3 kantabr(ij)ski: bellum H., Suet., terrae, litora Mel., populi Plin.; subst. Cantabrica -ae, f bot. kantabrijski slak: Plin.

capra -ae, f (caper)

1. koza: Varr., Col., Plin., caprae, quas alimus, a capris feris sunt ortae Ca. ap. Char., caprae ferae Ca. ap. Varr., Ci. divje koze oz. srne, toda: ferae saxi deiectae vertice caprae V. (najbrž) planinski kozorogi; capras et oves quot quisque haberet Ci., c. alba L.

2. met. po kozi (kozlu) zaudarjajočega vonja izpod pazduhe (caper): arta premunt olidae convivia caprae H.

3. pren. Capra zvezda Kapela v ozvezdju Voznika (tudi Capella): Ci. poet., insana caprae sidera (ker zahaja v Rimu 7. XII., kar oznanja začetek zime). — Kot nom. propr.
a) Capra -ae, m Kapra, ime Anijevega rodu: Varr.
b) Caprae palus: L., Aur. (= Capreae palus O., Fl.) Kozje močvirje na Marsovem polju, kjer je izginil Romul.

carō, st.lat. soobl. carnis (L. Andr. ap. Prisc., L., Char.), gen. carnis, abl. -e (-ī: Pl.), gen. pl. carnium, f (carō je prvotno odrezek, kos mesa; prim. umbr. karu del, osk. carneis = partibus, gr. κείρω odrežem)

1. odmerek, delež, obrok, kos mesa; tak pomen ima beseda tako v osko-umbr. kakor v lat. obrednem jeziku: Latinaeque instauratae, quod Laurentibus carnis (nom. sg.), quae dari debet, data non fuerat L., quibus e municipiis vix iam, qui carnem Latinis petant, reperiuntur Ci. delež pri žrtvovanju.

2. met. meso: exstructa mensa multā carne Ci., lacte et carne vivunt C., c. ferina S., Plin. divjačina, iners H., tosta O., bubula Val. Max. govedina, morticina Sen. ph. ali tacita Mart. mrcina, crkovina, cruda Suet.; pl. carnēs kosi mesa, mesovje, mesnina: carnes vipereae O., bubulae Plin. Pri Cels. je caro pogosto = staničevina, vlaknina; od tod c. hebes Cels. divje meso. Pren.
a) o nadutem govorniku: carnis plus habet quam lacertorum Q. več mehkobnega (besednega) obilja (= nadutosti).
b) zaničlj. o človeku „mesovje“: ista pecus et caro putida Ci. mrcina.
c) meseno telo (naspr. duh): caro ista Sen. ph.

3. pren. meča, mehčina, sredica
a) sadja in dreves: Plin.
b) draguljev: Plin.

catastalticus 3 (gr. κατασταλτικός) odganjanju (oviranju, zatiranju) namenjen, oviralen, zatiralen: medicamentum P. Veg. zoper divje meso = subst. catastalticum -ī, n: P. Veg.

Centaurus -ī, m (Κένταυρος) Kentaver

1. po mitu so Kentavri sinovi lapitskega kralja Iksiona in Nefele, utelešenega oblaka (od tod nubigenae: V., O., Stat.). Homer jih omenja kot divje gorsko ljudstvo v Tesaliji; pozneje so si jih predstavljali s postavo, ki je imela zgoraj človeško, spodaj konjsko telo. V boju z Lapiti so pomrli na Piritojevi svatbi: Ci., V., O. idr., nobilis Centaurus (= Chiron) H.; Kentaver kot kip: Ci. Od tod adj. Centaurēus 3 (Κενταύρειος) kentavrski, Kentavrov (gen. pl.): rixa H. Centauricus 3 (Κενταυρικός) = Centaurēus: lustra Stat.

2. pren.
a) ozvezdje južnega neba: Ci. (Arat.), Hyg., Vitr.
b) kot fem. (sc. navis) ime ladje: Centauro invehitur magnā V.

chasse [šas] féminin lov; doba lova; lovski revir, lovišče; lovci; lovski plen; militaire lovsko letalstvo, jata lovskih letal, lovsko letalo; zasledovanje, gonja, hajka

chasse à la grande bête, grande chasse veliki lov (na visoko divjad)
chasse au canard sauvage lov na divje race
chasse à l'homme pogon za človekom (da bi ga aretirali ali ubili)
chasse à courre, chasse à bruit, chasse noble (lovski) pogon
chasse d'eau priprava za hitro splaknitev z vodo
chasse sans autorisation divji lov
chasse du loup, du (ali au) lièvre lov na volka, na zajca
chasse sous-marine podmorski lov
chasse à tir zalazni lov
chasse en se postant lovska preža, zaseda
avion masculin de chasse lovsko letalo
cor masculin, couteau masculin, chien masculin de chasse lovski rog, nož, pes
fusil masculin de chasse lovska puška
permis masculin de chasse lovski list, lovska dovolilnica
tableau masculin de chasse lovski plen
actionner la chasse d'eau, la chasse de cabinets spustiti splakovalno vodo (v stranišču)
donner, faire la chasse à quelqu'un loviti, goniti, zasledovati koga
faire la chasse au mari (humour) moža loviti, skušati dobiti moža
se mettre en chasse iti na lov, figuré vneto iskati
partir en chasse iti na lov
prendre quelqu'un, une voiture en chasse pognati se v lov za kom, za avtom
recevoir la chasse (marine) biti zasledovan

clāmō -āre -āvī -ātum (calāre, clārus)

I. intr. glasno klicati, kričati, vpiti, glasno jokati: ne clama Ter. ne deri se, eo (naso) magnum clamat Pl. glasno smrči, clamabat flebatque simul O., qui quid in dicendo posset, nunquam satis attendi, in clamando quidem video eum esse bene robustum Ci. da ni govornik, pač pa kričač, de te autem, Catilina,... cum tacent, clamant Ci. s tem, da o tebi molče, glasno vpijejo, njihov molk govori dovolj jasno, de suo et de uxoris interitu clamare Ci. glasno tožiti o smrti; (o živalih): anseres sunt, qui tantummodo clamant, nocere non possunt Ci. le gagajo, cicada rogata est, ut taceret; multo validius clamare occepit Ph. cvrčati; (o stvareh): clamant omnes, freta, nubila, silvae Stat.

— II. trans.

1. z acc. personae glasno (po)klicati, poz(i)vati: ianitorem Pl., (soror) morientem nomine clamat V., cl. comites, matrem O., regem Cu., clamata refugit O. poklicana, veniet tibi conviva clamatus prope Mart. gost, poklican iz soseščine; z dvojnim acc.: se causam clamat... malorum V. se kriče kliče povzročitelja, meque deum clament Pr., solos felices viventes clamat in urbe H.

2. s stvarnim obj. (nav. v prozi) oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati); z acc.: cum maxime hoc de pecunia clamaret Ci., in foro olitorio cl. triumphum L. „triumf“ klicati, vicinas aquas cl. Pr. pri sosedah klicati „vode, vode!“; pass.: per urbem diem ac noctem Saturnalia clamata L. dan in noč se je razlegal klic „Saturnalia“; z neodvisnim govorom: torvumque repente clamat: io matres V. in divje zavpije, clamabit enim „pulchre! bene! recte!“ H., omnes „prehende furem“ clamant Petr., clamantem: „Ista quidem vis est“, alter... vulnerat Suet.; z ACI: primum senatores clamare sibi eripi ius Ci., rex clamare coepit candelabrum factum esse e gemmis Ci.; s finalnim stavkom: clamare coeperunt, sibi ut haberet hereditatem Ci. da naj obdrži zase, clamans in hostem, ne rex Croesus occideretur Gell.

3. pren. jasno (po)kazati, izjavljati, glasno pričati, očitno razodevati: quae (tabulae) se corruptas atque interlitas esse clamant Ci., Habonii tabulae praedam istius fuisse clamant Ci., veritas ipsa clamabat non posse adduci Ci.

čóln boat; canoe; sloop; šport sculler, skiff, (na vesla) wherry

čóln na vesla rowing boat, ZDA rowboat
športni čóln sporting boat
majhen čóln dinghy
motorni čóln motorboat
platnen, zložljiv čóln folding canoe, collapsible boat
plitek, ploščat čóln punt, (za lov na divje race) gunning punt
velik čóln barge
velik in odprt čóln launch
torpedni čóln torpedo boat
reševalni čóln lifeboat
ribiški čóln fishing boat
gumijast čóln rubber dinghy, rubber boat
drog (kavelj) za odrivanje ali privlačenje čólnov boathook
izlet s čólnom boat trip, boating party
vožnja s čólnom boating, arhaično boatage
izposojevalnica čólnov boat hire (business)
voziti se s čólnom to go boating, to boat
prevažati kaj s čólnom to carry (ali convey ali transport) something by boat

divjačina samostalnik
1. (meso) ▸ vadhús
2. (divje živali) ▸ vad, vadállományPreživljal se je tako, da je lovil divjačino. ▸ Vadászatból él.
Sopomenke: lovna divjad, divjad

divjad samostalnik
neštevno (divje živali) ▸ vad, vadakV zimskem času je poleg varstva pred mrazom potrebno zaščititi drevesa pred divjadjo. ▸ A téli időszakban a fagy mellett a vadak ellen is védeni kell a fákat.

divja pomaranča stalna zveza
1. botanika Maclura pomifera (drevo) ▸ narancseper, vadnarancs
Maklura ali divja pomaranča je drevo Severne Amerike, raste pa tudi v Sloveniji. ▸ A maklúra vagy a vadnarancs Észak-Amerikában honos fa, de Szlovéniában is megtalálható.
Sopomenke: maklura

2. (plod) ▸ narancseper, vadnarancs, lócitromSopomenke: maklura

divj|i (-a, -e)

1. wild (tudi geografija, zgodovina); rastlinstvo, botanika (samorasel) wild, [wildwachsend] wild wachsend; živalstvo, zoologija (neudomačen) wild, [wildlebend] wild lebend
živalstvo, zoologija napol divji halbwild
divji mož wilder Mann
divja žival wildes Tier
divja zver ein reißendes Tier
figurativno kot divja zver wie ein wildes Tier
kot divji braniti se ipd.: wie wild, wie ein Wilder
figurativno divja deponija wilde Deponie
divja stavka ein wilder Streik
Wild- (konj das Wildpferd, kunec das Wildkaninchen, osel der Wildesel, pes der Wildhund, sadež die Wildfrucht, gos die Wildgans, kura das Wildhuhn, mačka die Wildkatze, raca die Wildente, govedo das Wildrind)

2. (nebrzdan) ungezügelt, zmerjanje, pretep, orgija: wüst

3. od besa, jeze: rasend, wild

4. (nevzgojen) otrok: ungebärdig
|
divje izkopavanje die Raubgrabung
medicina divje meso/tkivo wildes Fleisch/Gewebe, die Wucherung
divji mož figurativno der wilde Mann
biti divji na wild sein auf
| divji ➞ → bezeg, kosmulja, pelin …

dívji wild; rageful; ferocious; savage; (razposajen) boisterous

dívji lovec poacher
dívje pleme savage tribe
dívja pokrajina savage scenery
dívji zakon concubinage
dívje živali wild beasts, (neukročene) savage beasts
živeti v dívjem zakonu to live in sin, to live together (as man and wife) without benefit of clergy

dívji sauvage, non apprivoisé; primitif, barbare, non civilisé; effréné, déchaîné, débridé, indompté; brutal, grossier; farouche, féroce; furieux, furibond, impétueux; turbulent, bruyant ; (neobdelan) inculte

divji kostanj marron moški spol d'Inde
divji lovec braconnier moški spol
divje meso excroissance ženski spol (de chair), chair ženski spol morte
divji merjasec sanglier moški spol
divji zakon concubinage moški spol, familiarno collage moški spol, liaison ženski spol
divja zver bête ženski spol féroce, fauve moški spol

dívji (-a -e) adj.

1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici

2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

3. pren. selvaggio, selvatico

4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio