Franja

jemáti (jêmljem)

A) imperf. ➞ vzeti

1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse

3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.

4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio

9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare

B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!

júdežev (-a -o) adj.

1. pren. di Giuda:
judežev denar, judeževi groši i danari di Giuda
judežev poljub il bacio di Giuda

2. bot.
judeževo drevo albero di Giuda, siliquastro (Cercis siliquastrum)

kaj ne raste na drevesu frazem
(izraža, da do nečesa ni lahko priti ali da je redko) ▸ nem a fán terem, nem fán terem
Denar ne raste na drevesu: znesek, ki naj bi ga zbrali, skoraj 19.000 evrov, ni samoumeven. ▸ A pénz nem fán terem: majdnem 19.000 eurót kell összegyűjteni, ez nem megy magától.
Dobri govorci ne rastejo na drevesu. ▸ A jó szónokok nem a fán teremnek.
Sopomenke: kaj ne raste na drevesih

kàr (čésar)

A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
pren. kar je, (to) je è quello che è
bo, kar bo sarà quel che sarà

2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

B) adv.

1. (poudarja intenzivnost dejanja):
kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
spi kar oblečen dorme (così) vestito
čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
kar naprej, prosim avanti, prego
(izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
kar po njem su, dagli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

C) konj.

1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
naj stane, kar hoče costi quel che costi

2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia

kaset|a [é] ženski spol (-e …) die Kassette (cevna Schlauchkassette, filmska Filmkassette, za denar Geldkassette, z barvnim trakom Farbbandkassette, maloslikovna Kleinstbildkassette, slikovna/ video Bildkassette)
… kasete/za kaseto Kassetten-
(okence Kassettenfenster, škatlica za Kassettenbehälter)

kdó (kóga) pron.

1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
s kom se pogovarjaš? con chi parli?
kdo je kdo? chi è?

2. (v retoričnem vprašanju) chi:
kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!

3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
PREGOVORI:
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

kimono samostalnik
1. (tradicionalno oblačilo) ▸ kimonóNa koncertu so se najprej predstavile gostje, ki so v tradicionalnih japonskih kimonih zapele pet japonskih ljudskih pesmi. ▸ A hangversenyen először a vendégek mutatkoztak be, akik hagyományos japán kimonókban énekeltek el öt népdalt.
Nekatere matere nosijo ta kimono ob obredih, na katerih sprejemajo otroke v šolo. ▸ Néhány anyuka ezt a kimonót azokon a szertartásokon hordja, amelyeken a gyerekeket felveszik az iskolába.
Kimono se ji je zdel udobnejši kot zahodnjaška oblačila. ▸ A kimonó kényelmesebbnek tűnt neki, mint a nyugati öltözékek.

2. (v športu) ▸ kimonóSte si vedno želeli obleči kimono in odkriti svoje sposobnosti v karateju? ▸ Szeretett volna mindig kimonóba öltözni, és felfedezni karate tudását?
Ko na treningu oblečejo kimono, se spoštljivo priklonijo, pozdravijo in tako nevede umirjajo telo, um in duha. ▸ Amikor edzésen felveszik a kimonót, tisztelettudóan meghajolnak, köszönnek, és így tudat alatt megnyugtatják a testüket, az elméjüket és a szellemüket.
Tekmovanje v judu poteka v obliki dvobojev, tekmovalci so razdeljeni v kategorije po teži in nosijo obvezen kimono. ▸ A cselgáncsverseny párviadalok formájában zajlik, a versenyzőket a testsúlyuk alapján kategóriákba sorolják, kötelező viseletük a kimonó.

3. (jutranja halja) ▸ kimonóVi v usnjenem spodnjem perilu in črnih škornjih, ona v svojem najljubšem svilenem kimonu, z masažnim oljem v roki. ▸ Ön bőralsóneműben és fekete csizmában, ő a kedvenc selyemkimonójában, masszázsolajjal a kezében.
Imeti denar pomeni, da pri petinpetdesetih na plaži lahko slečeš svoj svileni kimono in pokažeš svojo lepo izdelano zadnjico. ▸ Sok pénzt birtokolni annyit tesz, hogy ötvenöt éves korban a strandon levetheted a selyemkimonódat, és megmutathatod formás hátsódat.
Tisti kopalni plašč me je spominjal na Seana Conneryja: ko je bil agent z dovoljenjem za ubijanje, je bil pogosto v brisači ali v haljici ali v kimonu. ▸ Az a fürdőköpeny Sean Conneryre emlékeztetett: amikor olyan ügynököt játszott, akinek engedélye volt a gyilkolásra, gyakran törölközőben, köpenyben vagy kimonóban volt.

klínec (-nca) m

1. pog. (klin) cuneo

2. (lesni čevljarski žebljiček) punta di legno

3. nareč. (zobotrebec) stecchino, stuzzicadenti

4. vulg. niente; nullità, niente di buono

5. inter. cavolo, diavolo; vulg. cazzo:
klinc gleda vse skupaj e vaffanculo!
klinc boš dobil, ne pa denar prenderai un cavolo, altro che soldi

6. igre lippa

knjíga (-e) f

1. libro; manuale; opera:
broširana, v usnje vezana knjiga brossura, libro rilegato in pelle
žepna knjiga (libro) tascabile
leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga opera letteraria, libro tecnico, scientifico
poučna, zabavna knjiga libro istruttivo, ameno
kuharska, nabožna knjiga libro, manuale di cucina, libro di devozione

2. (za uradne spise) libro; registro:
voditi knjige tenere i libri
blagajniška knjiga libro, registro di cassa
blagovna knjiga registro delle merci
dolgovna knjiga registro dei debiti
inventarna knjiga inventario
matična knjiga registro dello stato civile
pritožna knjiga libro dei reclami
spominska knjiga album ricordo
žalna knjiga libro delle firme
poslovne knjige libri contabili

3. (večja enota literarnega besedila) libro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. knjiga gre v denar il libro si vende bene, va a ruba
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
požirati knjige divorare i libri
pren. zmeraj buljiti v knjige, kar naprej čepeti pri knjigah essere un topo di biblioteca
biti neprebrana, odprta knjiga essere un libro chiuso, aperto
polit. bela knjiga libro bianco
trg. dostavna knjiga libro delle consegne
ekon. glavna knjiga libro mastro
navt. mednarodna signalna knjiga codice internazionale dei segnali
film. snemalna knjiga sceneggiatura
zemljiška knjiga catasto, libro fondiario
knjige s popustom remainder

komerciálen (-lna -o) adj.

1. commerciale:
komercialni direktor direttore commerciale
komercialni sektor settore commerciale
komercialna šola scuola commerciale

2. pren. (narejen tako, da se dobro prodaja) commerciale:
komercialna knjiga libro commerciale
komercialni film film commerciale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
komercialna banka banca commerciale
komercialna hitrost velocità commerciale
komercialni denar carta commerciale
komercialni kredit credito commerciale

kovan moški spol (-a …) geschmiedet, umetno: kunstgeschmiedet; schmiedeeisern; Schmiede- (žebelj der Schmiedenagel, železo das Schmiedeeisen); denar: geprägt
kovan denar das Hartgeld, Münzgeld
kovano zlato gemünztes Gold

kován forged

kováni denar coin, (kolektivno) coinage, (v nasprotju s papirnatim denarjem) specie, hard cash
kováno železo wrought iron

kován (-a -o) adj. battuto:
obrt. kovano železo ferro battuto
ekon. kovani denar numerario

kovanec samostalnik
(kovan denar) ▸ érme, pénzérme, fémpénzZa srečo bom vrgel v vodo kakšen kovanec. ▸ Bedobok egy érmét a vízbe, hogy szerencsét hozzon.
Povezane iztočnice: priložnostni kovanec

kovati glagol
1. (načrtovati) ▸ kovácsol, sző Kuje zaroto, da bi se dokopal do prestola. ▸ Összesküvést sző, hogy megszerezze a trónt.

2. (ustvarjati) ▸ kovácsolNaftne družbe kujejo velike dobičke s prodajo nafte. ▸ Az olajtársaságok hatalmas nyereséget húznak az olaj értékesítéséből.

3. (pisati; oblikovati) ▸ farag
4. (izdelovati iz kovine) ▸ kovácsol, ver

kováti to forge, to smith; to hammer; to stamp; (denar) to coin, to mint; figurativno (snovati) to devise; to frame; (spletke) to plot, to scheme, to hatch

kováti stihe to versify, to rhyme, ZDA to rime, to write trashy verse (ali doggerel)
kováti denar to coin money, to strike coins
v zvezde kováti to extol to the skies
kuj železo, dokler je vroče make hay while the sun shines, strike while the iron's hot
kováti nove načrte to devise (ali to hatch) new schemes

kováti (kújem)

A) imperf.

1. battere, fucinare, forgiare; (denar) battere, coniare:
kovati železo battere il ferro
kovati kovino forgiare un metallo
kovati denar coniare monete

2. (opremiti s kovinskim delom) guarnire (con parti metalliche):
kovati konja ferrare il cavallo

3. pren. (pripravljati, ustvarjati) essere l'artefice di:
kovati svojo usodo essere l'artefice del proprio destino
kovati dobiček (iz nesreče nekoga) trarre profitto, vantaggio (dalle disgrazie altrui)
kovati besede coniare parole
kovati verze verseggiare

4. pren. (naskrivaj snovati) ordire, tramare:
kovati maščevanje, zaroto tramare vendetta; ordire una congiura, cospirare, complottare

5. pren. (močno biti, utripati) battere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kovati koga v deveta nebesa portare, levare qcn. alle stelle
pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo

B) kováti se (kújem se) imperf. refl. pren. forgiarsi, plasmarsi

kovinsk|i (-a, -o) aus Metall, metallen; barva, lesk: metallisch, metallic; Metall- (denar die Metallwährung, izdelki Metallwaren množina, okvir der Metallrahmen, das Metallgestell, barva Metallfarbe, cev das Metallrohr, cevka die Metallhülse, industrija die Metallindustrie, konica die Metallspitze, kopel das Metallbad, krogla die Metallkugel, nit der Metallfaden, plošča die Metallscheibe, die Metallplatte, prevleka der Metallüberzug, die Metallbeschichtung, volna die Metallwolle, vzmet die Metallfeder, žaga die Metallsäge, blago der Metallstoff, pero die Metallfeder)
kovinski denar das Hartgeld
kovinska vez kemija metallische Bindung
izdelovanje kovinskih prevlek die Metallbeschichtung
s kovinskim sijajem metallglänzend
kovinsko predelovalni [metallverarbeitend] Metall verarbeitend

krásti to steal, to thieve; (manjše stvari) to pilfer, to purloin, to filch; (evfemizem) to abstract; (živino) to rustle; pogovorno to lift, to pinch, to nick

krásti kot sraka to thieve (ali to steal) like a magpie
krásti denar to steal money
ne kradi! religija thou shalt not steal!

kredíten (-tna -o) adj. di credito, creditizio:
kreditna dejavnost attività creditizia
kreditna politika politica creditizia
kreditna sredstva mezzi creditizi
kreditni pogoji condizioni creditizie
kreditni sklad fondo di credito
kreditni zavodi istituti di credito
kreditna pogodba contratto creditizio
kreditni denar titoli
kreditni potencial potenziale creditizio
kreditno pismo lettera di credito