Franja

ràdiša m delaven človek: -i bog pomaže

sabbatum -ī, n in sabbata -ōrum, n (hebr. beseda, gr. σάββατον ali σάββατα) sábat, sobóta, judovski dan počitka, tedenski praznik, ki so ga pozneje obhajali tudi Rimljani; v sg.: ECCL., VULG.; v pl. AUGUSTUS AP. SUET., PLIN., IUST., hodie tricesima sabbata H. (Sat. 1, 9, 69) morda prvi dan šotorskega praznika („podlopne obletnice“ = 5. dan oktobra), ki so ga Judje prav posebej obhajali, po drugih veliki molitveni ali spravni dan (= 10. dan meseca tišrija (oktobra)), imenovan veliki sabat. Nekateri slovaropisci (npr. Stowasser) navajajo citat hodie tricesima, sabbata mlaj in sabat, torej dvojni praznik; nekateri pa menijo, da si je H. ta praznik izmislil, da bi se porogal židovskemu praznoverju in hkrati tistim Rimljanom, ki so zlahka podlegali vplivom raznoraznih tujih verstev; metaf. praznik nasploh: PERS., SEN. PH., IUV., peregrina sabbata O. – Od tod

1. adj. sabbatārius 3
a) k sábatu (sobóti) sodeč, sábatski, sobóten, obsobóten: luxus SID.;
b) (o osebah) ob sábatu (sobóti) delaven, na sábat (sobóto) dejaven: non plane sabbatarius aut dominicarius, sed cotidianus est ille tentator AUG.; subst. sabbatāriī -ōrum, m (ali po drugih sabbatāriae -ārum, f) praznovalci (praznovalke) sábata (sobóte) = Judje (Judinje): MART.

2. subst. sabbatismus -ī, m (gr. σαββατισμός) obhajanje (praznovanje) sábata, sábatni (sobótni) praznik: AUG., HIER.

3. glag. sabbatizō -āre (gr. σαββατίζω) praznovati (obhajati) sábat (sobóto): HIER., TERT., VULG.

ùstalac -aoca m
1. zgodnjik, kdor zgodaj vstaja
2. marljiv, delaven človek

zmȃj zmȁja m, mn. zmȁjevi
1. zmaj: u pećini boravi zmaj; krilati zmaj; vile i -evi
2. ekspr. zmaj, junak: ognjeni zmaj; zmaj je bio, kao zmaj je i pao
3. zmaj, energičen, delaven človek: bio je to čovek, i ne samo čovek nego zmaj, vatra, obara posao kao snoplje
4. hud, besen človek: kapetan je podigao glavu, pomiren s tim da mora da živi s ognjenim -em
5. zmaj, igrača, zračno plovilo
6. zool. leteči zmaj, Draco volans
7. zmaj, simbol sultanske turške države
8. astr. Zmaj
9. Zmaj, srbski pesnik Jovan Jovanović

труженик m neutruden delavec, delaven človek

action¹ [ǽkšən] samostalnik
dejanje, delovanje; učinek; borba, boj
pravno proces, sodni postopek; hoja (npr. konja); mehanizem

to be in action delovati
action of the bowels izpraznitev črevesa
to bring (ali enter, lay) an action against s.o. (ob)tožiti koga
full of action delaven, prizadeven
in full action v polnem obratu
to go into action iti v boj
a man of action mož dejanj
mode (ali line) of action postopek
overt action against odkrit nastop proti
to put out of action izločiti iz borbe
to take prompt action takoj ukrepati
to be killed (ali to fall) in action pasti v boju
actions speak louder than words po delu, ne po besedah cenimo človeka
sphere of action delokrog
radius of action akcijski polmer

activer [aktive] verbe transitif poživiti, aktivirati, pospešiti (les travaux dela)

s'activer biti delaven, truditi se, razviti veliko delavnost
activer le feu razpihati ogenj
allons! activons! pressons! dajmo! dajmo!

àkcija ž (lat. actio)
1. akcija, prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: omladinska radna akcija; čovjek od -e delaven, prizadeven človek; početi -u za postradale u poplavama
2. akcija, vojna operacija: izviđačka, oružana akcija protiv neprijatelja

benedictino benediktinski

benedictino m benediktinec (menih, liker)
ser un benedictino biti zelo učen in delaven

bouleux [bulö] adjectif močan (konj); masculin, (figuré)

bon bouleux delaven, potrpežljiv človek

con s, z; s pomočjo; hkrati z

café con leche mlečna kava
acompañarse con uno biti v spremstvu z
estar con alg. biti na strani nekoga
estar con fiebre imeti vročico
¡vaya V. con Dios! zbogom!
uno con otro počez, poprek
nada tiene que ver con ello nima nobenega posla s tem
no se meta V. con nosotros pustite nas v miru
me visto con este sastre obleko si dajem delati pri tem krojaču
con este tiempo pri tem vremenu
me veo con facultades de emprenderlo smatram se za sposobnega, da se tega lotim
con todo eso kljub vsemu temu
ni con mucho še daleč ne, še dolgo ne
con trabajar lo conseguirás če boš delal, boš to dosegel
con ser muy trabajador, gana poco čeprav je zelo delaven, malo zasluži
con que torej, no
¿con que vienes tan tarde? prihajaš torej tako pozno?
con que ¡andando! naprej! torej hitro!
con (tal) que če le; s pogojem da; kolikor
te perdono con que te enmiendes oprostim ti, če se le poboljšaš

débordant, e [-bɔrdɑ̃, t] adjectif razlivajočse, prepoln; figuré prebogat, čezmeren, preobilen, prekipevajoč

débordant de joie, de santé, de vitalité prekipevajočod veselja, zdravja, vitalnosti
être débordant d'activité biti izredno delaven, aktiven

dormir [-ue/u-] uspavati; spati; prenočiti

dormir la siesta počivati po obedu
dormir la mona, dormir la zorra prespati pijanost
dormir la serena, dormir a cortinas verdes prenočiti na prostem
dormir con los ojos abiertos imeti lahko spanje
dormir a pierrra suelta brezskrbno (globoko) spati
dormir al raso, dormir al descubierto spati pod milim nebom
dormir como un tronco (un Iirón) spati kot polh
echarse a dormir leči k spanju
hacer dormir uspavati
a duerme y vela napol speč, napol buden
¡duerma V. sobre ello! prespite to!
dormir en Dios, dormir en el Señor umreti
dormirse zaspati; lenariti; zamuditi priložnost
no dormirse en las pajas biti buden (delaven)
volver a dormirse zopet zaspati
se me ha dnrmido el pie noga mi je zaspala

double¹ [dʌ́bl] pridevnik (doubly prislov)
dvojen, dvakraten; ojačen; paren, podvojen; neodkrit, dvoličen; dvosmiseln; upognjen, preganjen

double with age sključen od starosti
double Dutch "španska vas"
navtika double skull dvojec s krmarjem
double chin podbradek
to work double tides biti kar se da delaven

formica f

1. zool. mravlja:
formica operaia mravlja delavka
formica rossa rdeča mravlja (Formica rufa)

2.
essere la formica del sorbo pren. ne zmeniti se za to, kar pravijo drugi
andare a passo di formica pren. hoditi po polžje
avere il cervello di una formica pren. biti kurje pameti, biti kot furmanski konj
essere attivo come una formica pren. biti priden, delaven kot mravlja

grātuītus 3, adv. abl. sg. n. grātuītō (grātīs) samo za zahvalo storjen ali delaven, brezplačen, brez plačila (povračila), nepodkupljen, zastonj, prostovoljen, nesebičen: quid? liberalitas gratuitane est an mercennaria? CI., potestis mercennarios gratuitis anteferre? CI., gr. frequentia, gr. suffragia CI. nekupljen(i), comitia CI. brez kupljenih glasov, probitas CI., caritas et amicitia gratuita est CI., parricidia gr. L. zastonj storjeni, gr. furor L. sama od sebe, „samoodsebna“, sama po sebi (besnost), odium aut est ex offensa ... aut gratuitum SEN. PH. brez povoda (vzroka), samo od sebe, „samoodsebno“, verbis parcam; gratuita sunt SEN. PH. so zastonj, so v burjo govorjene, subsellia gr. SUET. brezplačne klopi, gratuita ia circo loca SUET. brezplačni sedeži (za ljudstvo), gratuitam pecuniam dare alicui PLIN. IUN. brez obresti komu posoditi. Pogosto adv. abl. sg. n. grātuītō brez (po)vračila (dobička, koristi), brezplačno, zastonj: SEN. PH., alicui gratuito civitatem inpertire CI., causas gr. defendere CI., gr. ... malus atque crudelis erat S. brez povoda, porticum ... gratuito pinxit, cum partem eius Micon mercede pingeret PLIN., gr. quaestura concedebatur, donec ... venum daretur T., neque tamen eloquentiam gr. contingere T., gr. aut levi fenore SUET., gr. aliquem obstringere SUET. z brezobrestnim posojilom.

Opomba: Pri STAT. najdemo enkrat grātuĭtum.

labor² (starejše labōs) -oris, m (labāre) „omahovanje pod bremenom“, od tod

1. abstr. delo = delovanje, napor, trud, prizadevanje: laborem capere, suscipere, subire, sustinere Ci. ali laborem sumere C. naprtiti si delo (kakor kako breme), delo nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, naložiti si, labores adire N., V. lotiti se, labores tolerare, pati S., labores ferre N., C., laborem consumere in re Ci. uporabiti trud = truditi se, prizadevati si za kaj, laborem sibi sumere et alteri imponere C. naprtiti, naložiti (nalagati), succumbere labori Ci., C. o(b)nemoči pod delom, delu ne biti kos, laboret industria N. velik trud, cum labore Ci. s trudom, trudoma, težko, multo labore Ci., summo cum labore Ci., nullo labore, sine ullo labore Ci. brez truda (težav), perpetuo suo labore C. ko se je moral sam neprenehoma truditi, per laborem S. z naporom, naporno, (mnogo) trpeč, l. corporis Ci. telesni napor, telesno trpljenje, l. animi Ci., N. duševni napor, l. militiae Ci. vojni (vojaški) napor, l. Isthmius H. borba na istmijskih igrah; labor est z inf.: L., Plin., Fl. velika zadeva je (za koga), težko (težavno, trudapolno, naporno) je: res erat multae operae ac laboris C. zadeva je stala mnogo truda in napora, je bila zelo utrudljiva in naporna; meton.
a) delavnost, prizadevnost, trudoljubnost, telesna moč (jakost), vztrajnost: magni formica laboris H. zelo delavna, nadvse marljiva, iumenta summi laboris C. zelo vztrajna, homo magni laboris summaeque industriae Ci. vztrajno delaven in zelo podjeten človek.
b) utrudljivo dejanje, delo (zlasti vojaško oz. vojno): Herculeus l. H., sed te iam ferre Herculi (dat.) labos est Cat., belli labores V. junaška dela, rei militaris l. N. dejanja v vojni.
c) konkr. (dokončano) delo = opus izdelek, pridelek, pritrudek: multorum mentium labor C., operum laborem V. stavbo, labor anni V. s trudom pridelani letni pridelki, labores boum V. (prim. facta boum, facta hominum V. po Hom. ἔργα βοῶν, ἔργα ἀνϑρώπων) obdelano polje, Iliadumque labor, vestes V. umetelno (žensko) delo, umetelna obleka.

2. težava = muka, nadloga, trpljenje, trpež, sila, nuja, bol(est), bolečina, bolezen: labores homini eveniunt Pl., Troiae supremum audire laborem, Iliacos audire labores V. trpljenje, multis perfunctus laboribus N. po mnogih prestanih nezgodah; od tod: lunae labores V. mesečev(i) mrk(i), labores solis V. trudapoln (naporen) sončni tek, včasih tudi = sončni mrk(i), Lucinae experta labores V. porodne težave (gl. Lūcīna); v pomenu telesna bol(est), bolečina: cor de labore pectus tundit Pl.; v pomenu duševna bol(est), bolečina, toga, tožnost: quamquam ibi animo labos grandis capitur Pl., verum ex eo misera quam capit laborem! Ter.; v pomenu bolezen: valetudo decrescit, accrescit labor Pl., praesens fortuna laborum V. krepko zdravilo zoper bolezni, mox et frumentis labor additus, ut mala culmos esset robigo V., l. nervorum Vitr. bolezen živcev, annuus earum (apum) labor est initio veris Col. — Pooseb. Labōs -ōris, m Lábor = Trud, Trpež, podzemeljsko božanstvo: V.

3. težeče breme, teža: saxa si sint in locis tectis, sustinent laborem Vitr. prenesejo težo, so trpežni, hi (lapides) laborem quoque tolerunt Plin.

Opomba: Starejša soobl. labōs tudi pri Ter., Luc., Pac. et Varr. ap. Non., S. fr., Val. Fl., Plin. in poznih piscih.

marljiv kot čebela stalna zveza
(zelo delaven) ▸ szorgalmas, mint a méh
Sopomenke: priden kot čebela, marljiv kot mravljica, marljiv kot čebelica, marljiv kot mravlja

mouvement [muvmɑ̃] masculin gibanje, premikanje, kretanje; kretnja; prihajanje in odhajanje; sprememba; commerce promet, obtok; razgibanost, vrenje (figuré); strasti, spremembe v čustvovanju; pobuda, nagib, navdihnjenje; musique tempo; technique pogonska sredstva; pogon, obrat; militaire marš; udarna moč

en deux temps trois mouvements zelo hitro
de son propre mouvement iz lastnega nagiba, lastne iniciative
mouvement de colère napad jeze, jeza
sans mouvement nepremičen, brez življenja
mouvement (uniformément) accéléré, retardé (enakomerno) pospešeno, pojemajoče gibanje
mouvement d'affaires, de caisse poslovni, blagajniški promet
mouvement d'un appareil mehanizem
mouvement des cours gibanje tečajev
mouvement gréviste, de jeunesse stavkovno, mladinsko gibanje
mouvement latent (figuré) prikrito gibanje, tendenca
mouvement de(s) marchandises blagovni, tovorni promet
mouvement maritime ladijski promet
mouvement ondulatoire valovanje
mouvement ouvrier (ali travailliste), syndical delavsko, sindikalno gibanje
mouvement perpétuel stalno gibanje, perpetuum mobile; figuré, familier živo srebro (o živahnem otroku)
mouvement (du personnel) gibanje, premeščanje (osebja)
mouvement des personnes osebni promet
mouvement (de la population) gibanje prebivalstva
mouvement des prix gibanje cen
mouvement sismique potres(ni sunek)
mouvement uniforme, varié (physique) enakomerno, neenakomerno gibanje
se donner du mouvement biti neutrudljivo delaven
être dans le mouvement (familier) iti s časom
être sans cesse en mouvement biti neprestano na nogah
(se) mettre en mouvement spraviti (se) v gibanje
presser, ralentir le mouvement pospešiti, opočasniti gibanje, premikanje
le premier mouvement est toujours le meilleur (proverbe) prva, najbolj spontana reakcija (misel, intuicija) je vedno najboljša

poštèn (-êna -o) adj.

1. onesto, probo, perbene (tudi iron.), dabbene, integro, retto;
pošten in delaven človek un uomo onesto e laborioso

2. giusto, decoroso, accettabile; corretto:
poštena igra gioco corretto
za pošteno delo pošteno plačilo una giusta mercede per un onesto lavoro

3. leale, retto, buono:
pošteni nameni intenzioni buone, leali; intenzioni, oneste

4. pren. (ki se pojavlja v veliki obliki) forte, grave, bello, grande:
staknil je pošten prehlad si è buscato un forte raffreddore
dobil je pošteno vsoto denarja si è preso un bel gruzzolo
dal mu je pošteno klofuto gli affibbiò un forte scapaccione

5. pren. (ustrezen, primeren) adeguato, adatto, decente, presentabile:
nima niti poštenih čevljev non ha nemmeno un paio di scarpe decenti