Franja

Zadetki iskanja

  • sbarazzino

    A) m (f -na) navihanec, nepridiprav, živahen deček

    B) agg. živahen, navihan, vetrnjaški:
    cappello alla sbarazzina vstran potisnjen klobuk
  • street-boy [strí:tbɔi] samostalnik
    pocesten deček, fantalin, pobalin
  • šiljokùrān -ána m ekspr. mlečnozobec, neizkušen mladič, deček 12 do 13 let
  • zadječáčiti -djèčāčīm (ijek.), zadečáčiti -dèčāčīm (ek.)
    I. narediti za dečka: godine su ga zadječačile
    II. zadječačiti se postati deček, priti v deška leta
  • a veznik et

    obiščem vas pojutrišnjem, a ne jutri je viendrai vous voir après-demain et non pas demain; mais
    ta deček je bistroumen, a len ce garçon est intelligent, mais paresseux; or
    a zadeva je čisto drugačne narave or il s'agit de tout autre chose; quant à
    jaz še ostanem tu, a moj prijatelj jutri odpotuje je reste ici, quant à mon ami il part demain; toutefois, cependant
    a vendar imate prav toutefois (ali cependant) vous avez raison
  • addomesticabile agg. ukrotljiv (tudi pren.):
    un ragazzo difficilmente addomesticabile deček, ki ga je težko krotiti
  • āles -itis (āla in it od glag. ire; ales torej = „krilohodec“)

    I. kot adj.

    1. krilat: ales avis Ci. (Arat.) o ozvezdju, angues alites Pac. ap. Ci., illo Pacuviano invehens alitum anguium curru Ci., ales serpens H., al. currus Sen. tr. voz, ki ga vlečejo krilati zmaji, deus ales (= Mercurius) O., Stat., al. Auster (kot bog vetra) V., al. Aëllo O., al. Pegasus H. = equus ales O., puer ales H. krilati deček = Amor, Fama ales Ci.

    2. pesn. pren. hiter, uren, bežen: passu volat alite virgo O., alite plantā Sil., ales plumbum Sil., al. imago Sil. bežna sanjska podoba, arundo (puščica) Prud., velocitas Amm. zelo velika, silna.

    II. kot subst. āles -itis, f, le pri pesnikih tudi m

    1. (velika) ptica, ptič (ponavadi le pesn. in v poklas. prozi): Varr., Lucr., Mart., Iovis ales V., O. orel, al. Iunonia O. pav, Palladis al. O. sova, nec Tityi iecur relinquit ales H. jastreb, Phoebēius al. O. krokar, Daulias al. O. slavec, al. sacer V. = ἱέραξ, kragulj (preroška ptica), Chaonis al. O. ali al. exterrita V. ali al. Cythereïa Sil. golob, Phasidis al. Stat. fazan, al. imitatrix O. papiga, cristatus al. ali lucis praenuntius ales O. petelin, vasta al. Cl. noj, Caystrius al. O. ali canorus albus al. H. labod pevec, prim.: album mutor in alitem H., od tod pren.: Varius Maeonii carminis ales H. pevec s Homerjevim poletom; alites matutinae Pr., alites villaticae Plin. prihišna perjad, cuculus ales temporaria Plin. ptica selivka.

    2. (v avgurskem jeziku) preroška ptica (alites so naznanjale prihodnost z letom, oscines s svojim petjem): L. idr., huc tum illuc volent alites, tum a dextra tum a sinistra parte canant oscines Ci., aves quaedam et alites et oscines, ut nostri augures appellant, rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci.; od tod

    3. met. (preroško) znamenje, predznamenje: bonā ali secundā alite H., Cat., malā ali lugubri alite H., potiore alite H.

    4. (o krilatih božanstvih in drugih mitoloških bitjih) krilatec: Tegeaticus al. ali impiger al. Stat. ali Cyllenius al. Cl. = Mercurius, aureus al. Stat. = Perseus.

    Opomba: Abl. sg. adj. -e, pesn. -ī, abl. sg. subst. -e, gen. pl. alitum, pesn. v raztegnjeni, po u-jevski sklanjatvi narejeni obliki ālituum: V., Lucr., Stat.; neutr. pl. ni.
  • ammalare, ammalarsi v. intr.; v. rifl. (pres. /mi/ ammalo) zboleti:
    all'improvviso il fanciullo ammalò deček je nenadoma zbolel
    si è ammalato di polmonite zbolel je za pljučnico
  • Argynnus -ī, m (Ἄργυννος) Argin, beotski deček, ki ga je ljubil Agamemnon in je utonil v Kefisu: Pr.
  • Bathyllus -ī, m (Βάϑυλλος) Batil,

    1. deček z otoka Samosa, Anakreontov ljubljenec: H.

    2. Aleksandrijec, Mecenatov osvobojenec, začetnik pantomimičnih iger v Rimu: Sen. ph., Iuv., T.
  • belogláv (-a -o) adj. dalla testa bianca, canuto; biondo:
    beloglav deček bambino biondo
    beloglav starec vecchio canuto
    zool. beloglavi jastreb grifone, avvoltoio fulvo (Gyps fulvus)
  • bíster transparent, limpide, clair, pur; intelligent, lucide, éveillé, subtil, perspicace, sagace, clairvoyant, pénétrant, perçant

    bister deček garçon vif (ali éveillé)
    bistra glava, razum esprit moški spol, cerveau moški spol lucide (ali lumineux, intelligent)
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bullātus 3 (bulla)

    1. mehurjast, brbunkast, le pren.: nugae bullatae Pers. prazne burke, nadutost.

    2. z vzboklinami okovan: cingulum Varr.

    3. z zlato pušico (z zlatim tokom) okrašen (gl. bulla 3.): statua Val. Max., puer Scipio Afr. ap. Macr., lares Petr., heres Iuv. še deček.
  • caligula -ae, f (demin. caliga) vojaški škorenjček, čeveljček: Ambr. Kot šaljivi priimek Germanikovega sina Gaja, tretjega rim. ces., Caligula -ae, m Kaligula, ker je že kot deček v vojaški opravi, t. j. v vojaških škorenjcih, prebival v taboru: Sen. ph., iam infans in castris genitus, in contubernio legionum eductus, quem militari vocabulo Caligulam appellabant, quia plerumque ad concilianda vulgi studia eo tegmine pedum induebatur T. (prim. T. Annal. I, 69), Caligulae cognomen inter milites educabatur Suet.
  • charpenté, e [šarpɑ̃te] adjectif, anatomie zgrajen, raščen

    garçon masculin bien charpenté dobro raščen, krepak deček
    une pièce de théâtre solidement charpentée solidno zgrajena gledališka igra
  • chico majhen; mlad

    género chico enodejanke
    perra chica, perro chico španski kovanec za 5 stotink
    chico m deček; fant; otrok
    es un buen chico dober dečko je
  • chiuso

    A) agg.

    1. zaprt:
    seduta a porte chiuse seja za zaprtimi vrati
    chiuso a sette chiavi, a sette suggelli pren. zaprt s sedmimi pečati
    abito chiuso visoko zapeta obleka
    agire a occhi chiusi pren. ravnati na slepo, z gotovostjo
    fidarsi di qcn. a occhi chiusi pren. slepo v koga zaupati
    capitolo, argomento chiuso končana zadeva
    chiuso! dovolj o tem!
    cielo chiuso oblačno nebo

    2. jezik
    vocale chiusa zaprt, ozek samoglasnik

    3. pren. nejasen, nerazumljiv:
    linguaggio chiuso nerazumljiv jezik

    4. pren. nezaupljiv, zaprt, molčeč:
    un ragazzo chiuso vase zaprt deček
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrò mai mosca preg. če jezik molči, glava ne boli

    B) avv. nejasno, nerazumljivo

    C) m

    1. zaprt, ograjen prostor

    2. obor

    3. neprezračen prostor
  • ciclone m

    1. meteor. ciklon, tropski vihar:
    essere, trovarsi nell'occhio del ciclone pren. preživljati najhujše trenutke krize

    2. pren. živahen človek; nerednež, nemarnež:
    quel ragazzo è un vero ciclone deček je pravi hudournik

    3. strojn., les, kem. ciklon
  • diadūmenus (diadūmenos) -ī, m (gr. διαδούμενος) = diadēmātus: Sen. ph., Plin. Kot priimek Antoninus Diadumenus Antonin Diadumen (z diademom ovenčani), sin cesarja Makrina, roj. l. 202 po Kr. in nastavljen že kot deček; umorjen l. 218: Lamp.