Franja

sanguis -inis, m

1. (kot pogoj fizičnega obstoja, življenja in živosti v telesu tekoča) kri (cruor je gosta kri zunaj telesa): PL., TER., CA. AP. GELL., VARR. idr., ubi sanguis se in artus extremos suffuderit, levi ictu cruorem eliciunt T., sanguis per venas in omne corpus diffunditur CI., ater sanguis L., V., LUCR. gosta potemnela kri, humanus L. idr., tauri CI. ali taurinus CAT., PLIN., sanguinis missio CELS. puščanje krvi, gladius sanguine oblitus S., sanguine subito ictus EUTR. zadet od kapi, kapiran, sanguinem detrahere COL. ali extrahere PLIN. ali emittere venis PLIN. ali demittere GELL. ali mittere alicui CELS., PETR. kri (s)pustiti ((s)puščati) komu; šalj.: sanguinem mittere provinciae CI.; sanguinem fundere izli(va)ti: CI. (prim. plus sanguinis ex multa carne fundebatur L., fuso per venas sanguine T.) ali da(ja)ti od sebe kri: CELS., pa tudi kri preli(va)ti: CU. = sanguinem effundere, profundere CI. ali haurire L., sanguinem alicuius haurire CI., hauriendus aut dandus est sanguis L. morate ali preliti sovražnikovo kri ali darovati svojo, sanguinem sitire IUST., LACT. biti željan (že(l)jen) krvi, sanguinem alicuius sitire CI. biti žejen krvi; v pl.: sanguines VULG., CASS.

2. metaf.
a) življenjska čvrstost, moč, volja, živost, živahnost, vitalnost, energičnost, energija, svežina, svežost, jedrovitost, krepkost, jedro, moč, jakost: amisimus sucum et sanguinem CI. EP., rei publicae sanguine saginari CI. izmózgati (izmozgávati), ad rem publicam suimet sanguinis mercede circumveniendum S., melior sanguis vires dabat V., quibus integer aevi sanguis V., saxum ingens toto sanguine nixus sustinet STAT.; o govoru in govorniku: Q., GELL. idr., verum sanguinem deperdebat CI., orationis subtilitas etsi non plurimi sanguinis est CI.
b) kri = imetje, premoženje, denar: de sanguine aerarii detrahere CI., sanguinem miserit, quidquid potuerit, detraxerit CI.

3. meton.
a) prelivanje krvi, krvo(pre)litje, ubijanje, uboj, umor, moritev, morija, morjenje, pobijanje: sanguis cotidianus CI., usque ad sanguinem incitari solet odium CI., odio civilis sanguinis CI., fraterni sanguinis insons O., sanguinem facere O. klanje, plus ibi sanguinis ac caedis factum L.
b) kri = krvno sorodstvo, rod, rodovina, rodbina, družina, pleme po krvi: PL., Q., STAT., SEN. TR., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis CI., ne sanguis societur (sc. z medsebojnimi možitvami in ženitvami) L., sanguinem contaminare L., iunctus sanguine O. ali sanguine coniuncti CI. sorodnik(i) po krvi, Nympharum sanguinis una V. ena iz rodu nimf, alto a sanguine Teucri V., progeniem Troiano a sanguine duci audierat V., sanguinis ordo O. rodovnik, rodosledje, contingere aliquem sanguine L., SEN. PH. ali attingere aliquem sanguine PLIN. IUN. biti s kom v sorod(stv)u (po krvi), sanguis propinquus T. bližnje sorodstvo (po krvi).
c) sinekdoha (konkr.) potomec (potomci), otrok (sin ali hči) (otroci), vnuk(i): Alexandri sanguis ac stirps CU., proice tela, sanguis meus V., est sanguis tuus TIB., proque meo veni supplex tibi ... sanguine proque tuo O. za otroka, in suum sanguinem saevire L., rex, deorum sanguis, non ego pauperum parentum sanguis STAT., ne secus quam suum sanguinem foveret T.

4. pesn. metaf.
a) sok: Baccheus STAT. (o vinu), vinum poturus memento te bibere sanguinem terrae PLIN.
b) škrlat, škrlatna barva, bagrec: VAL. FL.

Opomba: Prvotna, a star. obl. sanguen -inis, m: ENN. AP. CI., ENN. AP. NON., ENN. AP. LACT., CA. AP. GELL., ACC. FR., VARR. AP. NON., LUCR., PETR., ARN.; gen. sg. sanguis: CAEL., PAUL. NOL.; nom. sg. merijo pesniki včasih sanguīs, npr. O. (Metamorphoses 12, 127).

víno (-a) n

1. agr. vino:
točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
napiti se vina ubriacarsi di vino
belo, rdeče vino vino bianco, rosso
buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
razstava vin mostra dei vini
desertno vino vino da dessert
pren. iz njega govori vino in vino veritas
šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
arhivsko vino vino superiore
lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
namizno vino vino da tavola
peneče vino vino spumante, spumante
ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
sladko, suho vino vino dolce, vino secco
vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
farm. železno vino vino chinato
kuhano vino vino brulè
mašno vino vino della, da messa

2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
vino sanj l'ebbrezza dei sogni

vita¹ f

1. biol. življenje:
vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
dare la vita a qcn. koga roditi
dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
esser in fin di vita umirati
essere in vita živeti
far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
perdere la vita izgubiti življenje, umreti
privar della vita umoriti
rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
restare, rimanere in vita preživeti
salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
togliersi la vita narediti samomor
ne va della vita gre za življenje ali smrt
vender cara la vita drago prodati svoje življenje

2. življenje (v časovnem trajanju):
l'altra vita večno življenje
a vita dosmrtno
in vita mia v svojem življenju
vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
vita media povprečna življenjska doba
passar a miglior vita preminiti, umreti

3. življenje (način):
vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
che vita! življenje pa tako!
la dolce vita sladko življenje
ragazza di vita pocestnica
ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
avere una doppia vita živeti dvojno življenje
cambiar vita začeti novo življenje
fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
fare una bella vita živeti brezskrbno
fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
fare una vita da cani živeti pasje življenje

4. pren. trajanje

5. moč; življenjska sila

6. pren. živost, živahnost:
una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica

7. bitje, oseba; živa duša:
non c'è traccia di vita ni žive duše

8. sloves

9. življenje, življenjepis:
una vita romanzata romansirano življenje

10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje

žrtv|ovati (-ujem)

1. bogu, bogovom: opfern, ein Opfer bringen, na žrtveniku: (am Altar) opfern, ein Opfer (am Altar) darbringen; kaj: (etwas) zum Opfer bringen

2. figurativno opfern, višjemu cilju: aufopfern, hingeben; (darovati) hergeben; (prepustiti) zu Füßen legen; (zastaviti) darangeben

3. brez potrebe: hinopfern, opfernd hingeben; (opustiti) aufgeben; (vreči volkovom) zum Fraß hinwerfen

4.
žrtvovati življenje sein Leben opfern/drangeben/lassen

θύσιμος 2 ion. kar se more darovati, za žrtev prikladen, κτήνεα živali, prikladne (določene) za daritev.

κατ-άρχω 1. act. začenjam kaj, pričnem, lotim se τινός, s pt. (ali inf.) naredim kaj prvi (najprej); ὁδοῦ hodim spredaj (in kažem pot). 2. med. a) začenjam, jamem darovati, posvetim kaj (koga) za daritev τινός, χέρνιβας τ' οὐλοχύτας začenjam daritev z umivanjem rok in sipanjem ječmena; b) udarim, zakoljem (žrtev), ubijem, umorim, žrtvujem.

πολύ-θυτος 2 (θύω) poet. z mnogimi daritvenimi živalmi, πολυθύτους σφαγὰς τεύχειν μέλλω hočem darovati veliko daritvenih živali.

σπονδαρχίαι, αἱ (σπονδή, ἄρχω) ion. pravica, najprvi darovati pitni dar.

σφάζω ep. ion. poet., at. σφάττω [fut. σφάξω, aor. ἔσφαξα, pass. pf. ἔσφαγμαι, aor. ἐσφάχθην in ἐσφάγην, fut. σφαγήσομαι, ep. aor. σφάξα] prerežem vrat, (za)koljem, žrtvujem; velim darovati, ubijam, pobijam, morim.

τέλος¹, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλος ἐν θεῷ ἐστίν o tem odločuje bog; τέλος τίθημι καλῶς srečno dokončam, τόσσον τέλος ἔχον do tod (tako daleč) so bili narejeni, τέλος μάχης γίγνεται bitka se konča, ἐς τέλος ἔρχομαί τινος dospem do konca, končam (μανίας rešim se blaznosti), τέλος ἐπιτίθημί τινι končam kaj, ὃ πᾶσι τοῖς προτέροις ἐπέθηκεν τέλος s čimer je vsa prejšnja dejanja prekosil, τέλος γίγνεται ἐπ' ἀρῇσιν kletve se izpolnijo; τέλος ποιοῦμαί τινος dovršim kaj; b) uspeh ὁδοῦ, zmaga πολέμοιο, posledica τῶν γενομένων, δίδωμι ἀγαθὸν τέλος podelim uspeh, ἶσον τείνω πολέμου τέλος postavim izid vojne od obeh enako daleč, podelim (obema) enako bojno srečo. 3. vrh(unec), višek, poglavitna stvar, τῶν παίδων popoln razvitek, popolnost, vzor, τοῦ τέλους ἅπτομαι dosežem vzor, αἱ ἐν τέλει γυναῖκες zakonske (omožene) žene; τέλος λαμβάνω dozorim (o žitu), ἥβης τέλος mladostna moč, moška zrelost. 4. (državna) služba, čast, dostojanstvo, oblast, moč, πρὶν τέλος τι τούτων ἔχει predno bi postali pogoji pravnomočni, τέλος ἔχω imam oblast, εἰς τέλος καθίσταμαι, ἐν τέλει γίγνομαι nastopim službo; pos. τὰ τέλη (ἔχοντες), οἱ ἐν τέλει ὄντες višje oblasti, gosposka, vlada, oblastniki, uradniki, vojni svet, οἱ μάλιστα ἐν τέλει najvišji uradniki. 5. a) davek, carina, mitnina NT; b) stroški, izdatki, τοῖς οἰκείοις (ἰδίοις) τέλεσσι na lastne stroške, τέλη λύειν (= λυσιτελεῖν) koristiti τινί; c) (obljubljeno) darilo, daritev, nagrada, ἔγκαρπα sadni darovi, πάγχαλκα τέλη bojna oprava sovražnika, ki se mora Zevsu darovati. 6. pl. posvečenje, posvetitev, svete skrivnosti (misteriji), verska slavnost, praznik, νυμφικά svečano venčanje.

дарить
кому podariti, darovati;
кого чем obdarovati koga s čim

приносить, принести prinašati, prinesti; (s)kotiti, povreči;
п. жалобу на кого (ob)tožiti koga;
п. присягу priseči;
п. ложную клятву po krivem priseči;
п. повинную priznati krivdo;
п. благодарность; zahvaliti se;
п. в дар darovati;
п. (в) жертву žrtvovati;
п. плод (ob)roditi (sadje)