Franja

sanguine [sǽŋgwin]

1. pridevnik (sanguinely prislov)
polnokrven; vročekrven, ognjevit; sangviničen
poetično krvav, temno rdeč; rdeč, zdrave barve (v obrazu); zaripel; veder, živahen, vesel, lahkó razdražljiv; optimističen, zanesenjaški; drzen (v pričakovanju), zaupen, prepričan; sestavljen iz krvi, krven

beyond the most sanguine estimate prekašajoč najbolj optimistične ocene
to be sanguine of success biti prepričan o uspehu

2. samostalnik
risba z rdečo kredo ali pastelom

3. prehodni glagol
poetično umazati, omadeževati s krvjo; pordečiti

schneidig odrezav; drzen; energičen, odločen; soldatisch: odsekan

sē-cūrus 3, adv. -ē (iz sē¹ in curā „brez skrbi“)

1. (v pozitivnem pomenu) brezskrben, brez skrbi za kaj, glede česa, nenevaren, neškodljiv, brez strahu za kaj, glede česa, neustrašen, miren, varen glede česa, poln občutka varnosti glede česa: TIB., IUST. idr., securus Temnum proficiscitur CI., securi otiosique Q., mollia securae peragebant otia gentes O., securus sit Bassus T., secure vivere VAL. MAX., me secure ac prope neglegenter exspectant PLIN. IUN., lente ac secure tulit VELL., securius divites erimus SEN. PH.; s praep.: de (glede) lingua Latina CI. EP., de bello Romano L., securior de Artaxerxe IUST., securi pro salute de gloria certabant T., aut pro vobis sollicitior aut pro me securior T., securos vos ab hac parte reddemus PLANCUS IN CI. EP., securus ab hac parte SUET., securior ab Samnitibus L., securi contra litigatores PLIN., contra proelium ineunt L., castrensis iurisdictio secura et obtusior T.; z gen.: eorum insidias AUG.; z objektnim gen.: Q., SEN. PH., SEN. TR., PLIN. IUN., STAT., VELL., AP. idr., periculi CU., periculorum L., futuri CU., O., pelagi atque mei, amorum germanae V., poenae H., famae O., dedecoris, odii, potentiae T.; z odvisnim vprašanjem: quid Tiridaten terreat, unice securus H. prav nič ne marajoč (se ne brigajoč) za to, quali perfundat piscīs securus olivo H. (prim. Epistulae 2, 1, 176); non sum securus (= curo) z ne: ne quis etiam errore labatur vestrûm Quirites, non sum securus L.; z ACI: nihil sibi posse perire securus MIN.; occ. (pre)drzen: si contumax, arrogans, securus sit Q.

2. pesn. (o stvareh in abstr.) brezskrben, nemoten, miren, v miru bivajoč, mirno uživan, boder, vesel: quies LUCR., deos securum agere aevum LUCR., otia V., vita, convivia SEN. PH., dies, mensa, merum TIB., latices V. skrbi rešujoča (utapljajoča) tekočina, summa malorum O. ki pušča človeka brezskrbnega, securos praestant ab eo metu somnos PLIN.; z objektnim gen.: sint tua vota licet secura repulsae O. naj se ne bojijo nobene zavrnitve (odreke).

3. (v negativnem pomenu) brezskrben = neskrben, nebrižen, brezbrižen, nemaren, malomaren, zanikrn: cum his tam securis solutisque Romani securi annonae T., itinerum PLIN.

4. (redko) metaf. (obj.) brez nevarnosti, nenevaren, varen pred kom, čim, zavarovan, zaklonjen, zaščiten: iram sibi esse securam PL., locus, tempus L., domūs PLIN. IUN., lectio Q., leges ... abolitae securiorem luxum fecere T. ali uberiorem securioremque materiam senectuti seposui T. manj nevarno, ut ... emitteres Catonem (sc. tragoediam) non quidem meliorem, sed tamen securiorem T., longius quidem, sed securius intuetur PLIN. IUN.; z objektnim gen.: urbis loca secura eius modi casuum T.

smȉo smjȅla smjȅlo (ijek.), smȅo smȅla smȅlo (ek.) pogumen, drzen

smȉon -a -o (ijek.), smȅon -a -o (ek.) pogumen, drzen

sobrado preostal, odvečen; drzen, smel

sobrado de bienes zelo premožen
hay tiempo sobrado je še vedno časa dovolj; je še vedno čas
sobrado m podstrešje
sobrados pl Arg ostanki jedi

spavaldo

A) agg. drzen, predrzen, nesramen

B) m (f -da) nesramnež, nesramnica; predrznež, predrznica

spericolato

A) agg. drzen, nepremišljen

B) m (f -ta) drznež, nepremišljenec

spirited [spíritid] pridevnik (spiritedly prislov)
duhovit; živahen, ognjevit, hiter, smel, drzen, srčen, pogumen, energičen

a spirited horse isker konj
high-spirited ponosen; ognjevit, smel, drzen
low-spirited potrt, malodušen, pobit, deprimiran
poor-spirited, tame-spirited plašen, boječ

tall [tɔ:l]

1. pridevnik
visok, visoke postave; dolg in tanek; vitek; velik
pogovorno bahav, bahaški, širokousten; pretiran, neverjeten; fantastičen, kolosalen, nenavaden
zastarelo lep, krasen, drzen; spreten

tall hat cilinder (pokrivalo)
a tall story neverjetna ali komaj verjetna zgodba
he is six feet tall on je šest čevljev visok
a tall talk bahavo govorjenje, bahanje
I am tired of his tall talk naveličan (sit) sem njegovega širokoustenja
that is a tall order to je pretirana zahteva, preveč zahtevano

2. prislov
bahavo, ošabno, prevzetno, domišijavo, naduto

to talk tall širokoustiti se, bahati se, postavljati se

tarzan m šalj. krepek mladec; pren. drzen, akrobatski tat

temerár -ă (-i, -e) adj. drzen

temerario

A) agg. (m pl. -ri)

1. drzen, smel

2. nepremišljen, nagel

3. ekst. neosnovan

B) m (f -ia, m pl. -ri) drznež; nepremišljen človek

temerario smel, (pre)drzen; tvegan; nepremišljen

temerarious [temərɛ́əriəs] pridevnik (temerariously prislov)
blazno (noro) drzen, (pre)drzen; nespametno pogumen, nepremišljen

temerārius 3, adv. -ē (temerē)

1. slučajen, naključen, brezglav, na slepo srečo: hau (= haud) temerarium est Pl. to ni kar tako = to nekaj pomeni, columbariorum quaestus temerarius incertusque Fest.

2. nepremišljen, brez preudarka, nepreudaren, nespameten, nepreviden, lahkomiseln, prenagljen, neoprezen, (pre)drzen, vratolomen: homo C., dominatrix, cupiditas Ci., temerariae partes animi Ci., amor, querela, error, virtus, bella O., vox L., temerariā ratione uti N., consilium temerarium magis quam audax L., tela O. na slepo streljane, ea sunt temeraria Ci., via Cels. nevarna pot (= nevarno sredstvo), homo temerarius in verbo suo Vulg.; temerarium est z inf.: Plin., Plin. iun., Hier. — Adv. temerāriē: Tert., Cod. I., non tempero mihi quin utar interdum temerarie verbis et proprietatis modum excedam Sen. ph.

tranquilo miren, potrpežljiv, pohleven, zadovoljen, brezskrben; domače brezobziren, drzen

Pepe tranquilo (pop) flegmatik
¡déjame tranquilo! daj mi mir!
quedarse tranquilo biti brez skrbi, ne si delati skrbi

urbānus 3, adv. -ē (urbs)

1. k mestu (poseb. Rimu) sodeč, mesten, po (v, pri) mestu se nahajajoč, urbán (naspr. rusticus): Pl., Ter., Ca., Varr., Q., Iust. idr., populus N., plebes (plebs) S., Sen. ph., tribus Ci., praetor Ci., C., exercitus L. (iz) rimskih meščanov, sermo L., sermunculi Ci. mestno klepetanje, mestne govorice, motus, gratia C. nemiri, vpliv v Rimu, notabat et urbanas et rusticas possessiones Ci., praedia Ci. pri mestu ali mestno uravnana, omnes urbanae res (mirovna opravila) latent in praesidio bellicae virtutis Ci., testes et urbani et provinciales Ci. iz Rima in provinc, amicis urbana officia praestitit N. kot civil usluge v Rimu pri volitvah in pravdah, suffragatio Ci. civilnega prebivalstva, artificium simulationis urbanum Ci., insidiae urbanae Ci., v mestu (tj. v Rimu), cohortes Icti. ki so stacionirane v Rimu;
a) subst. urbānī -ōrum, m meščani: Pl., L., sermo urbanorum Ci.
b) mestni sužnji: obrepere urbanis, qui nunc rusticis praesunt Plin. iun.
c) v sg. tudi prijatelj mestnega življenja: quem tu nimis u. es nisi concupiscis Plin. iun.

2. meton. olikan, vljuden, omikan: homo Ci., urbani assidui cives Pl., distinctior et urbanior Cicero (est) T., urbane, urbanius agere Ci.; metaf. (o rastl.) cepljen, oplemeniten, požlahtnjèn (požláhtnjen): herba Plin., arbores urbaniores Plin.; occ.
a) (o govoru) uglajen, izboren, izbran, okusen, prefinjen, rafiniran: os facile … urbanum Q., in vocibus nostrorum oratorum recinit quiddam et resonat urbanius Q., genus dicendi Q.
b) duhovit, dovtipen, šaljiv: Col., Plin. iun. idr., homines lepidi et urbani Ci., homo urbanissimus Ci., sermo urbanus ac venustus Ci., dictum per se urbanum Q., sales Ci., urbane Stoicos ridere Ci., urbane vexare Ci., urbane dicti nomen accipiet Q., urbane emendare, interrogare Q., urbanius ex confessione inscitiae suae elabi Q., urbanissime respondisse praetorem Gell.; kot subst. m = dovtipnež, šaljivec, duhovitež: Maenius urbanus coepit haberi H.
c) v negativnem pomenu (pre)drzen: frontis ad urbanae descendi praemia H. izkoriščam predpravico velikomeščanske (velemestne) predrznosti.

valiant [vǽljənt]

1. pridevnik (valiantly prislov)
hraber, pogumen, drzen, smel, junaški, herojski
narečno močan, krepak, robusten

valiant acts junaška dejanja

2. samostalnik
junak, -inja

valiente pogumen, hraber, drzen, srčen; pomemben, odlikujočse; hud (vročina, mraz); izvrsten, odličen

¡valiente sorpresa! (ironično) lepo presenečenje!
valiente m junak; (ironično) bahač