Franja

lȁta ž (t. lâta) dial. dolgo črno oblačilo muslimanskih duhovnikov

longaevitās -ātis, f (longaevus)

1. dolgoletno trajanje, dolgotrajnost: peregrinationis huius Ambr.

2. dolga doba življenja, dolgo življenje: Ambr., corvorum Macr.

long-cherished [lɔ́ŋčérišt] pridevnik
ameriško dolgo pričakovan

longévité [lɔ̃ževite] féminin dolgoživost, dolgo življenje, življenjsko trajanje

longevity [lɔndžéviti] samostalnik
dolgoživost, dolgo življenje

longevity pay dodatek na službena leta

longēvo agg. ki dolgo živi, star

longinquitās -ātis, f (longinquus)

1. krajevno
a) prostorna daljava, dalj(a), dolgost, dolžina: itineris T., viae Fl., corporis Gell.
b) krajevna oddaljenost, odročnost: in iis enim sum locis, quo … propter longinquitatem … tardissime omnia perferuntur Ci. ep., l. regionum T.

2. časovno
a) dolgost, dolgotrajnost, dolžina (časa): aetatis Ter. visoka starost, priletnost, medicinam adfert longinquitas et dies Ci., nihil est, quod non longinquitas temporum efficere possit Ci., voluptatem crescere longinquitate Ci., temporis longinquitatem timebat C., qui … longinquitate potestatis dominantem intra sex mensum et anni coëgisset spatium L.
b) dolgotrajnost, dolgo trajanje: dolorum Ci., ex morbi longinquitate recreatus Ci. od dolgotrajne bolezni, l. belli L.

longiturnitās -ātis, f (longiturnus) dolgotrajnost, (časovna) dolžina, dolgo trajanje: Vulg., Cass.

longō -āre (longus)

1. kaj dolgo narediti (delati) (naspr. breviare): Ven.

2. odvračati: aliquem a sepulcro Arn.

longueur [lɔ̃gœr] féminin dolžina, dolgost; dolgotrajnost, dolgo trajanje figuré počasnost

longueur d'onde valovna dolina
longueur focale (optique) goriščna razdalja
longueur d'arrêt (automobilisme) zavorna dolžina (razdalja)
longueur de roulement au décollage, à l'atterrissage dolžina za vzlet, za pristanek
en longueur po dolžini
mesure féminin de longueur dolžinska mera
saut masculin en longueur (sport) skok v daljino
(sport) gagner d'une longueur zmagati za dolžino
traîner, tirer en longueur vleči se, zavlačevati se

macrobiote [mækrəbáiout] samostalnik
kdor dolgo živi

mijoter [-žɔte] verbe transitif počasi kuhati; skrbno pripraviti (jed); figuré že dolgo pripravljati, snovati; počasi pustiti zoreti; verbe intransitif

se mijoter počasi se kuhati; počasi zoreti
complot qui mijote zarota, ki se pripravlja

mitonner [-tɔne] verbe transitif polagoma, dolgo časa kuhati; skrbno pripraviti jed(i); figuré počasi, dolgo časa pripravljati; skrbeti za, razvajati (quelqu'un koga); populaire napraviti norega, neumnega; verbe intransitif počasi se kuhati

nȁdugačko, nȁdugo prisl. na dolgo: nadugačko i naširoko pričati

nàgazdovati se -ujēm se biti dovolj dolgo gospodar: dosta se nagazdovao, može umrijeti

nažèljeti -žèlīm (ijek.), nažèleti -žèlīm (ek.)
I. dočakati, kar želiš: to nećemo nikad naželjeti
II. naželjeti se
1. docakati, kar želiš: nećeš se dobra naželjeti
2. dolgo kaj želeti: najadovah se i naželjeh sreće

nomenclature [nɔmɑ̃klatür] féminin imenoslovje, imenstvo (v raznih strokah), nomenklatura, terminologija, strokovni izrazi; dolgo naštevanje, seznam, katalog

nū-per, superl. nūperrimē, adv. (ali iz *novo-par[om] na novo pripravljen ali iz nū+per (prim. gr. νῦν, lat. num, nunc, nudius))

1. pred nedavnim, pred kratkim, nedavno, ravnokar, ónkrat, malo prej, pravkar: nunc nuper Kom., Ap., Symm. zdaj pred kratkim, haec inter nos n. notitia admodum est Ter. od nedavno, nuper maxime C. prav pred kratkim, clamores n. fuerunt Ci., fac igitur, quod … fecisti nuper in curia, nunc idem in foro Ci., nuper sollicitum quae mihi taedium, nunc desiderium H., n. me in litore vidi V., n. clades accepta L., quod ille nuperrime dixerit Ci. prav pred kratkim, pravkar, quoniam nuperrime dictum facillime memoriae mandatur Corn.

2. metaf. pred daljšim časom, že pred dolgo časa, že dolgo tega, že daleč nazaj, svoje dni, njega dni, nekdaj, nekoč: ante philosophiam patefactam, quae n. inventa est Ci., quid ea, quae nuper, id est paucis ante saeclis, medicorum ingeniis reperta sunt? Ci., vixi puellis n. idoneus H., n. divitiae avaritiam invexere L. — Komp. nūperius: Prisc.

òkukati -ām
1. objokati, ožaliti: okukati koga: svaku grupu koju su vodili na štreljanje Radenka je okukala
2. dolgo se zadržati kje, ostati kje: babe već okukaše u crkvi, pa je starcima mir kod kuće

ōlim, adv. (nam. *ollim, star adv. acc. pron. ollus = ille, prim. hinc, illim, illinc, utrimque) = „v tistem (davnem) času“

1. o preteklosti:
a) nekdaj, nekoč, včasih, svojčas (svoj čas), svoje dni, njega dni, v nekdanjih časih: Enn., Ter., Plin. idr., fuit olim senex Pl., aurea nunc (sc. Capitolia), o. horrida dumis V., qui mihi dixit olim Ci., boves o. nisi reddidisset H., olim … mox T., olim … nuper Ci., olim … post … deinde … nunc S.; atrib.: olim conditores Iust. nekdanji.
b) zdavna(j), oddavna (od davna), od zdavnaj, (že) davno, (že) zelo dolgo, (že) od nekdaj: Pl., Ph., Iuv., Sen. ph. idr., o. provisum erat T., o. mero sensibus victis Cu., deprensis o. statio tutissima nautis V., o. nullas mihi epistulas mittis Plin. iun.; šalj.: noveram hominem olim oliorum Petr. od začetka začetkov.

2. o prihodnosti:
a) nekoč, enkrat (v prihodnje): Q., haec o. meminisse iuvabit V., non, si male nunc, et olim sic erit H., utinam coram tecum o. potius quam per epistulas (sc. colloquar) Ci.
b) (redko v vprašalnih in kondicionalnih stavkih) enkrat = kdaj: an quid est o. salute melius? Pl., o. mihi … molliter ossa quiescant, vestra meos o. si fistula dicat amores! V.

3. naznačuje trajno ponavljanje ali vračanje istih razmer = včasih, na čase, od časa do časa, občasno, nekajkrat, nekolikokrat, velikokrat, večkrat, sèmintjà (sem in tja), sèmtertjà (sem ter tja), navadno (poseb. pri zgledih in primerah): nunc lenonum plus est fere, quam o. muscarum est Pl., ut pueris o. dant crustula blandi doctores H. dajo navadno = dajejo, color oris erat, qui frondibus o. esse solet seris O.

4. (s temporalnim stavkom) takrat, tedaj: saxum o. tunditur fluctibus, ubi Cori sidera condunt V., non magis audierit quam ebrius o., cum edormit H.