Franja

Zadetki iskanja

  • četrtek samostalnik
    (dan v tednu) ▸ csütörtök
    prejšnji četrtek ▸ múlt csütörtök
    minuli četrtek ▸ előző csütörtök
    pretekli četrtek ▸ múlt csütörtök
    zadnji četrtek ▸ utolsó csütörtök
    prihodnji četrtek ▸ jövő csütörtök
    naslednji četrtek ▸ következő csütörtök
    četrtek popoldne ▸ csütörtök délután
    v četrtek ▸ csütörtökön
    ob četrtkih ▸ csütörtökönként
    od četrtka ▸ csütörtöktől
    do četrtka ▸ csütörtökig
    v noči na četrtek ▸ csütörtök éjjel
    v noči s srede na četrtek ▸ szerdáról csütörtökre virradó éjjel
    Povezane iztočnice: debeli četrtek, veliki četrtek
  • četrt|i (-a, -o) ( der/die/das ) vierte
    četrti dan am vierten Tag
    vsak četrti dan viertäglich
    vsako četrto leto vierjährlich
  • četŕti fourth

    četŕti dan v mesecu the fourth of a month
  • čez par, par-dessus; dans, pendant, durant

    iti v Ljubljano čez Kranj aller à Ljubljana par Kranj
    čez njega sem zvedel je l'ai appris par son intermédiaire
    skočiti čez ograjo sauter par-dessus la barrière
    čez deset dni dans dix jours
    čez teden pendant la semaine, toute la semaine durant
    prehod čez reko passage moški spol de la rivière
    most čez reko pont moški spol sur la rivière
    čez reko plavati traverser la rivière à la nage
    čez noč ostati passer la nuit
    čez leto in dan dans une année
    vsako nedeljo čez vse leto chaque dimanche pendant toute l' année
    čez mero outre mesure
    stopiti čez prag franchir le seuil
    delo na čez travail moški spol à forfait
  • čéz over; across; past, after; beyond

    čéz in čéz all over
    čéz dan during the day
    čéz noč during the night
    čéz teden dni a week today, this day week
    čéz 14 dni a fortnight today, this day fortnight
    čéz 3 tedne three weeks today
    čéz zimo during the winter
    star čéz 50 let on the wrong (ali shady) side of fifty
    biti čéz 50 let star to be over fifty
    čéz 1.000 over (ali above) a thousand, a thousand odd
    čéz mero excessively, inordinately
    čéz vse mere beyond measure
    čéz polovico a good half
    čéz vse more than anything
    nekaj minut čéz osmo uro a few minutes past eight
    čéz hribe in doline through the length and breadth of the country
    iti čéz to pass
    iti čéz reko to cross the river
    nič ni čéz naravo there is nothing like nature
    potovati čéz Pariz to go by way of Paris, to go via Paris
    prodajati vino čéz cesto to sell wine off licence
  • čéz sobre; por

    čez in čez enteramente, completamente
    čez dan durante el día
    čez počitnice durante las vacaciones
    čez vse más que todo
    čez 10 dni en diez días
    čez hribe in doline por montes y valles
    čez teden dni de hoy en ocho días
    čez mero desmedidamente
    čez mero piti beber con exceso
    čez glavo tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
    iti čez most (reko) atravesar un puente (un rio)
    iti čez ulico cruzar (ali atravesar) la calle
    potovati čez Zagreb pasar por Zagreb
  • čŕka letter; (tiskarska) character, type

    mala čŕka small letter
    vélika čŕka capital (letter)
    začetna čŕka initial letter
    začetne čŕke initials pl
    velika tiskana čŕka block letter
    nema čŕka mute letter
    gotska čŕka Gothic (ali black) character
    mastna, debela čŕka boldface type, boldface, bold
    v latinskih čŕkah in Latin characters
    do čŕke natančno izvesti, izpolniti to carry out to the letter
    biti tiskan z mastnimi čŕkami to be in boldface type
    čŕka (duh) zakona the letter (the spirit) of the law
    nadpis v velikih čŕkah a headline in large type
    čitati besedo čŕko za čŕko to spell out a word, letter by letter
    držati se čŕke zakona to stick to the letter of the law
    z zlatimi čŕkami zapisan dan a red-letter day
  • črn (-a, -o)

    1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
    črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

    2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
    (nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
    črni petek der schwarze Freitag
    (obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
    (mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

    3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
    črna ovca das schwarze Schaf
    igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
    črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
    črna nehvaležnost schnöder Undank
    (zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

    4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
    na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
    črna borza der Schwarzhandel
    črni trg schwarzer Markt
    črna lista die schwarze Liste
    črna magija die schwarze Kunst
    črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

    5. hrana, pijača:
    črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
    črno vino ➞ → vino
    črni poper schwarzer Pfeffer
    črna kava der Mokka
    piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

    6. (črnokožen) schwarz
    figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
    črna celina der schwarze Erdteil

    7. od udarcev: blau
    pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

    8.
    tehnika črni lot das Schwartzlot
    tehnika črni premog die Steinkohle
    črni smodnik das Schwarzpulver
    tehnika črna lužina die Schwarzlauge
    tehnika črna pločevina das Schwarzblech
    črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
    lovstvo črna divjad das Schwarzwild
    lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
    medicina črno blato der Blutstuhl
    črna smrt (kuga) der schwarze Tod
    medicina črne koze Pocken množina
    črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
    zgodovina črna vojska der Landsturm
    zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
    politika črni množina die Schwarzen množina
    voliti črne schwarz wählen
    |
    zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
    ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
    ➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast
  • čŕn black

    čŕno na belem (= pismeno) dati, napisati to put in writing
    čŕn kot smola as black as soot (ali as ink)
    čŕno na belem in black and white
    to imam čŕno na belem I have it in writing
    čŕna barva black (colour ali dye ali paint)
    čŕna borza black market
    čŕn kruh brown bread
    čŕna kroglica (pri volitvah) blackball
    čŕna lista (seznam), knjiga black list, black book
    čŕna magija the black art
    čŕna metalurgija iron metallurgy
    čŕna nehvaležnost black ingratitude
    čŕna (garjava) ovca black sheep
    čŕna (žalna) obleka mourning, (widow's) weeds pl
    črn, nesrečen dan unlucky day, black day
    čŕno oblečen black-clad
    čŕn kot vran as black as ebony
    čŕno vino red wine
    čŕno nebo a black sky
    čŕno obrobljen black-edged
    čŕno obrobljen pisemski papir black-bordered notepaper
    delo na čŕno žargon scab work
    delati kot čŕna živina to work like a nigger
    čŕno se mi dela pred očmi my head begins to swim
    dati, vnesti v čŕn seznam to blacklist
    v čŕno (žalno) se obleči to wear (ali arhaično to don) mourning
    udarec je zadel v čŕno the thrust went home
    prisegati, da je čŕno belo to swear that black is white
    vrag ni tako čŕn, kot ga slikajo the devil is not so black as he is painted
    zadeti v čŕno to hit the mark
  • čŕn negro

    črna borza mercado m negro; fam estraperlo m
    črn dan día m nefasto (ali fatal)
    črna kava café m solo (ali puro ali sin leche)
    črni kontinent continente m negro
    črna (garjava) ovca oveja f negra
    črna (objavna) deska (tabla) tablón m de anuncios
    črna vojska milicia f territorial (ali provincial)
    črn kruh pan m moreno
    v črnem (v žalovanju) de luto
    oblečen (obleči se) v črno vestido (vestirse) de negro
    črno bel tisk impresión f (en) blanco y negro
    črn zakol sacrificio m (de reses) clandestino
    na črno (za)klati sacrificar (ali matar) reses clandestinamente
    na črno delati trabajar clandestinamente
    na črno trgovati estraperlear
    kupiti (prodati) na črni borzi comprar (vender) de estraperlo
    delati kot črna živina trabajar como un negro
    videti vse črno verlo todo negro; ser pesimista
    zadeti v črno (v cilj) dar en el blanco
  • daleč

    1. prostorsko: weit
    kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
    za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
    neskončno daleč figurativno weltenweit
    daleč naprej weit voraus
    daleč nazaj weit zurück
    daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
    daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
    od daleč priti, prinesti: von weither

    2. s stališča govorca: fern
    od daleč priti: aus der Ferne
    gledati, opazovati, doživljati: von fern
    od blizu in daleč aus/von nah und fern
    daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
    figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
    figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

    3. časovno:
    ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

    4.
    (tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

    5.
    na daleč znan: weitbekannt
    spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

    6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
    figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
    biti tako daleč [soweit] so weit sein
    figurativno priti daleč es weit bringen

    7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
    še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

    8.
    daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
    (od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

    9.
    daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

    10.
    nesti daleč glas: tragen
    poseči daleč nazaj (weit) ausholen
    pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
    |
    figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
    | ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno
  • danášnji de hoy; del día; de ahora ; (sedanji) actual; moderno

    današnji dan el día de hoy
    današnji časopis el periódico de hoy
    z današnjim datumom con fecha de hoy
    z današnjo pošto por el correo de hoy
  • daril|o srednji spol (-a …)

    1. das Geschenk, -geschenk (božično Weihnachtsgeschenk, denarno Geldgeschenk, novoletno Neujahrsgeschenk, poročno Brautgeschenk/Hochzeitsgeschenk, priložnostno Gelegenheitsgeschenk, za rojstni dan Geburtstagsgeschenk); za darila matic, organizacij ipd.: die Gabe (slavnostno Festgabe)
    dati darilo ein Geschenk machen, ein Geschenk geben
    dati za darilo schenken

    2. za dober namen ipd.: die Spende (v blagu Sachspende)

    3. pravo (naklonilo) die Schenkung
    |
    pravo sprejemanje daril die Geschenkannahme
    prepoved sprejemanja daril das Geschenkannahmeverbot
    prejemnik darila der Geschenknehmer
    vračunanje daril v dedni delež die Kollation
    davek na darila die Schenkungssteuer
  • datum moški spol (-a …)

    1. dan po koledarju: das Datum (današnji das heutige Datum, poštnega žiga das Datum des Poststempels; zgodovinski ein historisches Datum); das -datum (dobave Lieferdatum, izdaje Ausgabedatum/Ausstellungsdatum, naročila Bestelldatum, polnjenja Abfülldatum, prejema Eingangsdatum, proizvodnje Erzeugungsdatum/Herstellungsdatum, rojstva Geburtsdatum, smrti Sterbedatum/Todesdatum, zapadlosti Verfallsdatum); na pokrovčku odtisnjeni datum: die Deckelprägung
    navesti starejši datum (antedatirati) vordatieren
    navesti poznejši datum (postdatirati) nachdatieren
    |
    datuma : Datums-
    (gumb za nastavitev datuma der Datumsknopf, navedba datuma die Datumsangabe, prikazovalnik datuma die Datumsanzeige)
    brez datuma undatiert
    figurativno novejšega datuma neueren Datums
    |
    z datumom unter dem Datum

    2. napovedan: (termin) der Termin; (dan) der Tag
    določiti datum za X X ansetzen für
  • decembrsk|i [ê] (-a, -o) Dezember- (dan der Dezembertag)
  • dekagram samostalnik
    (utežna mera) ▸ dekagramm
    dekagram kvasa ▸ egy dekagramm élesztő
    dekagram sladkorja ▸ egy dekagramm cukor
    dekagram moke ▸ egy dekagramm liszt
    odvečen dekagram ▸ felesleges dekagramm
    tehtati štiri dekagrame ▸ négy dekagrammot nyom
    Debelost se ne pojavi nenadoma, vsak dan pridelamo kakšen odvečen dekagram in prav je, da ga tudi sproti odpravimo. ▸ Az elhízás nem hirtelen jelenik meg, minden nap felszedünk egy-két felesleges dekagrammot, ezért jó, ha ezektől menet közben meg is szabadulunk.
  • délati to work, to be at work; to do; to make; to manufacture; (biti zaposlen) to be employed (funkcionirati) to function

    težko délati to toil, to labour
    délati za koga to work for someone
    kaj delaš (sedajle)? what are you doing (now)?
    délati v akordu to be a pieceworker, to do piecework
    nimam kaj délati I have no work to do
    délati kot črna živina to work like a nigger (ali like a slave)
    delati na čem to work on something, to be busy with something, to be engaged on something
    délati po navodilih to act (ali to proceed) according to instructions (ali as instructed), to follow the instructions
    on dela le za svojo korist he looks only after his own interests
    prekomerno délati to overwork someone
    délati napake to make mistakes
    délati krivico komu to do wrong to someone
    délati za vsakdanji kruh to work for one's daily bread
    on dela na svojo roko figurativno he is not authorized to act; pogovorno he's acting off his own bat
    dela po svoji mili volji he has his own way, he pleases himself
    površno délati to botch, to bungle
    délati kot mravlja a to be busy as a bee
    délati sitnosti to cause trouble
    délati težave to make difficulties
    stroj dela the machine is working (ali running)
    stroj ne dela (je brez dela) the machine is idle, (je pokvarjen) the machine is out of order
    trdo délati to work hard, to labour, to toil, to drudge
    pri kom si dajete délati obleke? who is your tailor?
    dan se dela it is dawn, it is daybreak, day is dawning
    délati se (pretvarjati se) to pretend, to make pretence, to feign
    dela se bolnega he pretends to be ill
    dela se neumnega he plays the fool
    dela se gluhega he pretends he is deaf
    délati se norca iz koga to make fun of someone, to make a fool of someone
    dela se bogatega he pretends to be rich, he makes believe he is rich
    delal sem se jeznega I pretended to be angry
    delal se je, kot da ničesar ne vidi he pretended to see nothing
    kdor ne dela, naj ne jé arhaično no mill, no meal
  • délati travailler, faire, agir

    dan se dela le jour se lève (point)
    delati se kot bi feindre, affecter, simuler, faire semblant
    delati se bolnega prétendre être malade, se prétendre malade
    delati se uradnega prendre une mine officielle (ali un air professionnel)
    delati se užaljenega prendre un air (ali se montrer) vexé, offensé
    delati se neumnega faire le fou, le bouffon, le pitre; se livrer à des bouffonneries, n'être pas sérieux
    delati se norca se moquer de, se payer la tête de
    delati se važnega faire l'important
    grdo delati maltraiter
    trdo delati travailler d'arrachepied (ali comme un nègre, comme un galérien); familiarno trimer, boulonner, turbiner, bosser dur, se crever
  • délati (-am)

    A) imperf.

    1. lavorare:
    delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
    delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
    pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
    delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
    delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
    delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
    pog. avto dela dobro l'auto va bene
    naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

    2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
    delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
    delati pri društvu essere attivo nell'associazione

    3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
    delati malto fare la malta
    delati most fare un ponte
    delati nalogo fare il compito

    4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
    delati stroje fabbricare macchine
    delati čipke fare pizzi
    delati drva fare la legna

    5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
    kaj delaš lepega? che fai di bello?
    poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

    6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
    delati korake (korakati) camminare, marciare
    delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
    delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
    delati šale (šaliti se) scherzare
    delati zločine commettere delitti

    7. (dajati komu lastnost, značilnost)
    delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
    delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

    8. (biti v delovnem stanju)
    srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
    zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
    pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

    9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
    grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
    delati po vesti agire secondo coscienza
    delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    delati komu družbo fare compagnia a qcn.
    pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
    delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
    delati kisel obraz torcere il muso, il naso
    šport. delati stojo fare una verticale
    delati scene fare scenate
    delati komu silo ricattare qcn.
    delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
    delati po urah fare gli straordinari
    pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
    delati čudeže operare miracoli
    delati dobra dela praticare il bene
    delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
    delati čistko epurare
    delati grdega imbruttire
    delati greh peccare
    delati grobe napake sfarfallare
    delati hrup rumoreggiare
    pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
    delati kruh panificare
    delati ljubosumnega ingelosire
    delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
    čeb. delati med mellificare
    delati mlačno intiepidire
    delati napoto impacciare
    delati odgovornega responsabilizzare
    grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
    delati oporoko testare
    iron. delati pogumnega ringalluzzire
    rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
    delati ponosnega inorgoglire
    delati požrešnega ingolosire
    tisk. delati prelom impaginare
    delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
    delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
    delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
    delati silo (komu) violentare (qcn.)
    delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
    delati slovnične napake sgrammaticare
    delati test testare
    delati topno solubilizzare
    delati vino vinificare
    delati vitkega snellire
    delati vtis impressionare
    delati zamišljenega incupire
    delati žaljive kretnje sberciare
    delati živčnega innervosire
    PREGOVORI:
    obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
    kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
    prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
    vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
    obleka dela človeka l'abito fa il monaco

    B) délati se (-am se) imperf. refl.

    1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
    na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
    dan se dela si fa giorno
    mrak se dela si fa scuro

    2. fingere, fare finta, fingersi:
    delati se bolnega fingersi malato
    delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
    dela se, da spi finge di dormire
    pog. delati se važnega darsi arie
    delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    pog. delati se neumnega fare lo gnorri
    delati se nevednega fare il nesci
    pejor. delati se učenega sdottoreggiare
    šalj. delati se vsevednega fare il quamquam
  • délati trabajar; hacer ; (stroj) funcionar

    delati na akord trabajar a destajo
    težko delati trabajar rudamente
    delati kot črna živina trabajar como un negro
    delati za štiri trabajar por cuatro
    delati na čem trabajar (ali ocuparse) en a/c
    delati se gluhega hacerse el sordo
    nimam kaj delati no tengo nada que hacer
    dan se dela está amaneciendo
    dvigalo ne dela el ascensor no funciona
    to dela nalašč lo hace a propósito
    delati se nevednega afectar ignorancia