Franja

accidental slučajen; nebistven, postranski

alcalde accidental v. d. župana

adulte [adült] adjectif odrasel; masculin, féminin odrasla oseba

âge masculin adulte moška doba
cours masculin d' adultes nadaljevalna šola
cours masculin du soir pour adultes večerni tečaj za odrasle

aliēnus 3 (disimilirano iz aliīnus; alius) „ki pripada komu drugemu“, „koga drugega“ (ne moj, tvoj, naš itd.), od tod:

I.

1. tuj: puer, aedes (pl.), mos Ter., mores N., coniunx H., vir L., servus Q., domus Ci., opes Ci., S., N., pecuniae Ci., suos agros colebant, non alienos appetebant Ci., suo alienoque Marte L. na privajen in neprivajen način bojevanja, alienus pavor (= pavor aliorum, subj. gen.) L., toda: metu alieno Ter. (aliorum, obj. gen.) iz strahu pred drugimi, cum aliena est oratio Pl. ko ima kdo drug besedo, sternitur infelix alieno volnere V. od rane, namenjene drugemu, alienis mensibus aestas V. v tujih (= zimskih) mesecih, mālis alienis ridere H. (preg. po Hom. γναϑμοῖσι γελώων ἀλλοτρίοισι) s potajenim obrazom smejati se, posmehovati se; pogosto aes aliēnum (redko alienum aes; gl. aes) tuj, izposojen denar = dolgovi: Ci., S., L. idr. (prim. aliena nomina S. tuji dolgovi): subst. aliēnum -ī, n tuja last, tuje imetje (blago): largiri ex alieno C. ali de alieno L., Iust., ex alieno praedari L., alieni appetens, sui profusus S., exstruere aedificium in alieno Ci. na tujem zemljišču, nihil alieni curare Ci. za nobene tuje zadeve; pl.: aliena curare Ter. za tuje zadeve, nostra vendamus, aliena emamus Ci., volvens aliena vitellus H. tujo tvarino, furor aliena vastandi Sen. ph. tujo zemljo.

2. occ.
a) tuj = ne soroden, neznan (naspr. meus, tuus, suus itd., propinquus, affinis, amicus, familiaris ipd.): ille si me alienus affinem volet Ter., quorum matres numquam alienas existimavit Ci. = je vedno prišteval k svoji rodbini, heres alienior Ci., homines alienissimi Ci. čisto tuji ljudje, quid faceres pro homine propinquo, cum propter alienissimum de officio decedis Ci.; z a(b): homo familiarissimus, non alienus a matris eius genere Ci., alienissimus a Clodio Ci.; z dat.: non alienus sanguine regibus L.; subst. aliēnus -ī, m tujec: neu malis alienos adiungere quam sanguine coniunctos retinere S., quos non solum alieni, sed etiam sui tributes reppulerunt Ci., cives potiores quam peregrini, propinqui quam alieni Ci., in longinquos, in propinquos, in alienos, in suos irruebant Ci., se suaque omnia alienissimis crediderunt C. popolnoma tujim ljudem.
b) tuj = inozemski: religio, loca externa et aliena Ci., pro sua patria, pro aliena re publica Ci., aliena exempla et domestica Ci., Graeca nomina aut aliena Plin., arbor ex alieno petita orbe Plin.; subst. aliēnus -ī, m tujec, inozemec: hic apud me cenant alieni novem Pl., tot linguae,... ut externus alieno paene non sit hominis vice Plin.
c) tuj = zoprn: alienus odor opplet nares Varr., fit quoque, ut (nebula) in nostrum cum venit denique caelum, corrumpat reddatque sui simile atque alienum Lucr. nam zoprno.

II. pren.

1. od koga drugega odvisen, nesamostojen (naspr. suus): (Epicurus) in physicis totus alienus est Ci.

2. „odtujen“ komu, čemu, nenaklonjen, nasproten, neprijazen, sovražen, brezbrižen za kaj, do česa (naspr. amicus, familiaris, coniunctus): ex alienissimis sociis amicissimos reddere Ci., neque solum illis aliena mens erat S. pa niso bili le oni sovražnega mišljenja; z a(b): hic se popularem dicere audet, me alienum a commodis vestris Ci., a litteris alienus Ci. v pisanju neizvéden (nevešč), si est a me alienior Ci., numquam a poëtice alienus fui Plin. iun.; z dat.: Muciani animus Vespasiano non alienus T., domus his aliena malis H. takemu početju (kovarstvu) neprijazna, ambitioni alienus Sen. ph.; z gen. (substantivno): ioci non alienus O. ki ne mrzi šal, ille eos in domum D. Bruti perducit, quod foro propinqua erat neque aliena consili S. in ne sovražna naklepu; subst.: vel alienissimus rusticae vitae Col. tudi najočitnejši sovražnik.

3. nasproten, neprimeren, neprikladen, neumesten, neskladen: alienā aetate Pl., alieniore aetate Ter., ille sensim dicebat, quod causae prodesset, tu cursim dicis aliena Ci., aliena ac nihil profutura petere S., aliena loqui O., Cels. neumestne reči govoriti, neumnosti govoriti (v blaznosti), toda: aliena verba Ci. besede v nepravem pomenu (naspr. propria), translata et aliena verba Ci. besede v prenesenem in nepravem pomenu, cetera ex prosae orationis usu alieniora praetermisimus Gell.; hanc rem tractare non alieno loco videor Q., alieno gaudia vultu semper erant Val. Fl. rajši bi se bil (ti) jokal kakor smejal; z abl.: quaestus maxime alienus ingenio suo Pl., nihil alienum vitā superiore Ci., alienum meā naturā, existimatione mea, dignitate imperii Ci., aut suā naturā aut tempore alienum Ci., utrumque homine alienissimum Ci.; z a(b): sententia aliena a re publica nostra S., labor alienus ab aetate nostra Ci., dolor est motus alienus a sensibus Ci. nasproten čutilu, a natura non alienum Ci., haec alienissima a mansuetudine vestra sunt Ci.; z dat.: alienum suis rationibus existumans S., non est alienum meis rationibus istum reservari Ci., quod huic causae est alienum Ci.; z gen. (substantivno): omnia, quae essent aliena firmae et constantis assensionis Ci. neskladno z..., quis alienum putet eius esse dignitatis... exquirere Ci., aliarum rerum aliena Lucr. neskladno z drugimi podobami, nenavadno; z ad: tempus ad committendum proelium alienum C., nec aptius est quidquam ad opes tuendas quam diligi nec alienius quam timeri Ci.; pogosto non alienum est Ci., Q. ni neumestno, primerno je, ali non alienum (esse) videtur C., N. ne zdi se (mi) neumestno, zdi se (mi) primerno (oboje z inf.), non alienum (esse) arbitror explicare Ci.

4. neprimeren, neugoden, kvaren, škodljiv: alieno loco proelium committere C., exspectare, ut suo potius tempore mercatorem admitterent quam celerius alieno Varr., alieno tempore occidere aliquem Ci. ali locare alienissimo tempore Ci. ob najbolj neugodnem času; z dat.: alienissimo sibi loco, contra opportunissimo hostibus conflixit N., ignoratio rerum aliena naturae deorum est Ci., cibi stomacho non alieni Cels., ambulare nisi sanis alienum est Cels.

ambulánten relatif à un dispensaire (à une ambulance)

ambulantni bolnik malade non hospitalisé
ambulantni pregled visite ženski spol de dispensaire (à l'infirmerie)
ambulantni voz (voitnre ženski spol d') ambulance ženski spol

analogíja analogie ženski spol

po analogiji par analogie
sklepati po analogiji juger (ali raisonner) par (voie d') analogie
iskati (najti) analogije chercher (trouver) des analogies

Ancōn¹ -ōnis, f: Ci. ep., Cat., Iuv., Plin., Sil., nav. (iz acc. Ἀγκῶνα) Ancōna -ae, f: Ci. ep., C., L. idr. (Ἀγκών; ἀγκών = laket, kljuka) Ankon ali Ankona, picensko mesto na vzhodni obali Italije (zdaj Ancona); v besedni igri: Cingulum (mesto in pas) tenemus, Anconem (mesto in kljuko; prim. ancōn 1. d) amisimus Ci. ep. Od tod subst. Ancōnitānus -ī, m Ankonec, po rodu iz Ankone: Ci.

annuō (adnuō) -ere -uī

1. prikima(va)ti, pokima(va)ti, namigniti (namigavati); abs.: adnuentibus et vocantibus suis... evadit L.; z dat.: Pl., simulatque sibi adnuisset, numeraturum se dicebat Ci. na prvi migljaj; s finalnim stavkom: donec, ut considerem, adnueres Cu. mi nisi namignila = dovolila, da...; z odvisnim vprašanjem: adnuenti, an... caedem patraret, renuit T. ko mu je (vprašujoč) namignil, ali...

2. prikimavajoč pritrditi (pritrjevati), potrditi (potrjevati), odobriti (odobravati), obljubiti (obljubljati) (naspr. abnuere); abs.: Kom., quaesivi, cognosceretne signum: adnuit Ci.; z acc. rei: deditionem Cu., id toto capite Ci., hoc... adnuisse mihi visus est Ci., quod semel adnuisset N., vi tormentorum victis quibusdam, ut falsa adnuerent T.; z dat. personae: adn. oranti, petenti V., alicui facili ore Pr.; z dat. rei: adnuite legibus impositis S. fr., quibus (praemiis) etiam rex ipse adnuerat L., audacibus adnue coeptis V. prijazno prikimavaj = bodi usmiljen, ut promissis deus adnuat Plin., adn. facinori T.; z acc. rei in dat. personae: sin nostrum adnuerit nobis Victoria Martem V. nam ugoden (srečen) izid boja, caeli quibus adnuis arcem V., ni... divûm pater adnuisset rebus Aeneae (= dat. Aeneae)... muros H., omnia omnibus adn. Cat. vsemu kimati; z notranjim obj.: adnuite nutum numenque vestrum invictum Campanis V. dajte svoje pritrdilo, pritrdite; z ACI: cum adnuisset se venturum L., idque ratum (sc. esse) adnuit et nutu totum tremefecit Olympum V. (prim. ἐπ' ὄφρυσι νεῦσε ... μέγαν δ' ἐλέλιξεν Ὄλυμπον Hom.); z inf.: ubi primum vellere signa adnuerint superi V.

3. prikimavajoč zaznamovati: ex hac decuria vestra,... quos iste adnuerat, in suum consilium ... subsortiebatur Ci.

Opomba: Pf. adnūit: Enn. ap. Prisc.

arrestation [arɛstasjɔ̃] féminin aretacija, prijetje, zapor

arrestation provisoire začasni zapor
arrestation préventive pripor
mettre en (état d')arrestation aretirati, prijeti, zapreti

arrêt [arɛ] masculin ustavitev, postanek, postajališče; odlok, sodba; motnja, zastoj (poslov); aretacija; pluriel, militaire zapor

arrêt d'autobus avtobusno postajališče
arrêt de circulation zastoj v cestnem prometu
arrêt du cœur srčna kap
arrêt du Conseil d'Etat odlok Državnega sveta
arrêt facultatif postanek (avtobusa) po potrebi
arrêt de fonctionnement motnja v obratovanju
arrêt momentané! trenutno ne deluje!
arrêt de mort smrtna obsodba
arrêt de travail, des hostilités, des pourparlers ustavitev dela, sovražnosti, pogajanj
le taxi est à l'arrêt derrière l'église taksi stoji, ima postajališče za cerkvijo
faire plusieurs arrêts napraviti več postankov
il pleut sans arrêt kar naprej dežuje
le tribunal a rendu son arrêt sodišče je izreklo svojo sodbo
rester, tomber en arrêt devant quelque chose obstati (od začudenja) pred čim
chien masculin d'arrêt (pes) ptičar
maison féminin d'arrêt ječa, zapor
mandat masculin d'arrêt tiralica, zaporno povelje
cale féminin, sabot masculin d'arrêt cokla
(point masculin d')arrêt postajališče
signal masculin d'arrêt signal za ustavitev
temps masculin d'arrêt čas mirovanja, pavza
tir masculin d'arrêt zaporni ogenj

āsternō (adsternō) -ere -strāvī -strātum natrositi, potres(a)ti kam; le med. a(d)sterni zlekniti se, uleči (ulegati) se: adsternunturque sepulcro (dat., ob grobu) O., foribus plebes astrata Iuvenc.

attribuō (adtribuō) -ere -tribuī -tribūtum

1. podeliti (podeljevati), odkaz(ov)ati: servos, pastores armat atque iis equos attribuit C., ex quibus (navibus) duas familiaribus suis attribuerat C., non modo regiam supellectilem attribui ei iussit, sed pleraque etiam ex Persica praeda Cu., cum... loca eorum (centurionum et tribunorum) clientibus suis... attribueret T.

2. occ.
a) odkaz(ov)ati komu prostor, bivališče: dextra pars (krilo) Massiliensibus attribuitur C., suus cuique erat locus attributus C., alteram (partem eius vici) cohortibus ad hibernandum attribuit C., sibi agros attribuant C., quibus urbes agrosque attribui iussit Cu., ut aliquam ipsis attribueret sedem Cu.
b) kraje, narode, kneze komu podeliti (podeljevati), pripojiti (pripajati), podrediti (podrejati), evfem. = podvreči: insulae, quae erant a Sulla Rhodiis attributae Ci., Suessiones Remis attribuit C., ipsi (Commio) Morinos attribuerat C., Ariarathen Ariobarzani attribuit, qui sub eius imperio et dicione esset Auct. b. Alx.
c) komu koga za služabnika, pomočnika, podpoveljnika ipd. podeliti (podeljevati), prida(ja)ti, pridružiti (pridruževati), določiti (določevati): pueros attribue ei, quot et quos videbitur Ci. ep., huic (Labieno) M. Sempronium Rutilum attribuit C., iuventus, quae praesidio eius loci attributa erat L.; z dvojnim acc.: fortissimos viros antesignanos, centuriones (za prvoborce, stotnike) Caesar ei classi attribuerat C.
č) komu oskrbo, vladavino, vodstvo česa odkaz(ov)ati, izročiti (izročati): cuius negotii curatio non esset attributa? Ci., attribuit nos trucidandos Cethego Ci., urbem inflammandam Cassio Ci., pecus... equitibus auxiliariis agendum attribuit S., ei (pontifici) sacra omnia exscripta exsignataque attribuit L. je izročil vse bogoslužje z napisanim pregledom in dokazilom, ceterorum (captivorum) curam benigne tuendorum... quaestori attribuit L., Amynandro Aetolos concitandos ad bellum attribuit L.; poseb. pokrajine, kraljestva, mesta, poveljstva idr. komu odkaz(ov)ati, izročiti (izročati), podrediti (podrejati), pod koga poveljstvo (po)staviti: video, cui sit Apulia adtributa Ci., att. oppidum civibus Romanis, naves singulas equitibus Romanis, alicui IV legiones C., Sogdianam regionem mihi attribuis Cu., att. alicui satrapeam Mediae, regnum filio eius Cu.
d) poslovno kot zasebnik ali v imenu države denar nakaz(ov)ati, reči denarne vrednosti prenakaz(ov)ati: pecunia attributa, numerata est Ci., opera ex pecuniā attributā... haec confecerunt L.; z dat. personae: (Antonius) mihi pecuniam attribuit? Cupio videre, qui id audeat dicere Ci., pecuniam redemptori attribuendam solvendamque curare Ci., censoribus postulantibus, ut pecuniae summa sibi... attribueretur, vectigal annuum decretum L.; čemu? iz česa? his talenta D ad belli usum attributa Cu., pecunia ex vectigalibus ad emendum frumentum attributa Ci., bona oppressorum... restitutioni afflictarum civitatium attribuit Suet.; aliquem (alicui) attribuere koga za plačnika (komu) odkazati, določiti: attributos quod appellas, valde probo Ci. ep. odkazane (določene) plačnike, quibus equos alerent, viduae attributae, quae bina milia aeris in annos singulos penderent L.; alicui rei aliquid attribuere čemu kaj kot davščino naložiti (nalagati), kaj davščini (v določenem znesku) podvreči: his rebus omnibus terni (asses) in milia aeris attribuerentur L.

3. pren. o abstr.
a) podeliti (podeljevati), da(ja)ti, doda(ja)ti: ne... cupīdo auctoritas attributa esse videatur Ci., huc accedit... timor, quem mihi natura pudorque meus ac dignitas vestra attribuit Ci. ki mi ga daje..., si legi, loco, urbi... attribueretur oratio Ci. ko bi se kraju... tako rekoč na jezik položil, satis est non attribuere ad amissionem amicorum miseriam nostram Ci. dodati, senae horae in orbem operi attributae sunt L. se je odkazalo, odmerilo, suus cuique attributus est error Cat.; occ. komu ali čemu kaj kot lastnost pripis(ov)ati; od tod attributum esse alicui ali alicui rei (h) komu ali čemu pristati (kot pridevek), spadati h komu, k čemu, zaobsežen biti v čem: Ci. (De inventione I, 24, 34), etiam quod iumentorum causā apparatum esset,... penori attributum dicit Gell.
b) pripis(ov)ati: eos (bonos exitus) quidem adripimus attribuimusque... dis immortalibus Ci., qui (Cato) si eruditius videbitur disputare,... attribuito litteris Graecis Ci., tanta fuit Verris impudentia, ut aliis causam calamitatis attribueret, quae... Ci., si uni attribuenda culpa sit Ci. krivdo zvaliti na enega, quod (da) Sicyonii te laedunt, Catoni et eius aemulatori attribuis Servilio Ci.; subst. pt. pf. attribūtum, -ī, n iz državne zakladnice nakazani denar: Varr.

Augustīnus -ī, m Avguštin, rim. priimek, npr. D. Aurelius Augustinus Decij Avrelij Avguštin, lat. cerkveni pisatelj, roj. 13. XI. l. 354 po Kr. v numidijskem mestu Tagasti, umrl l. 430.

autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

d'un autre côté z druge strani
de l'autre côté na drugi strani, onkraj
autre part drugje
d'autre part z druge strani, od drugod
de part et d'autre z obeh strani
il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
d'autres fois druge krati, drugače, sicer
l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
en d'autres temps druge krati, sicer
de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
tant d'autres toliko drugih
qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
quelqu'un d'autre nekdo drugi
tout autre vsak drugi
aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
nous autres, nous partons mi gremo
à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
entre autres (choses) med drugim
l'un ... l'autre eden ... drugi
l'un et l'autre eden kot drugi, oba
c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
l'un l'autre eden drugega, med seboj
l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
rien (d')autre nič drugega
marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
il est devenu autre postal je drugačen
autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)

avion [avjɔ̃] masculin letalo, avion

par avion z letalom, z letalsko pošto
lettre féminin par avion z letalsko pošto poslano pismo
avion ambulance, avion-hôpital masculin sanitetno letalo
avion amphibie vodno in kopno, amfibijsko letalo
avion d'assaut bojno letalo
avion d'attaque en piqué strmoglavec, štuka
avion bimoteur, monomoteur, quadrimoteur dvomotorno, enomotorno, štirimotorno letalo
avion biplace, monoplace dvo-, enosedežno l.
(avion) biplan masculin dvokrovno l.
avion biréacteur dvomotorno reaktivno l.
avion de bombardement bombnik
avion de chasse, d'interception lovsko l.
avion commercial, d'escorte, postal trgovsko, spremstveno, poštno l.
avion-école masculin, avion d'entraînement, d'instruction šolsko letalo
avion lanceur, porteur matično letalo
avion d'observation opazovalno, izvidniško l.
avion de première ligne frontno, borbeno l.
avion publicitaire reklamno l.
avion à réaction reaktivno l.
avion de reconnaissance izvidniško l.
avion remorqueur vlečno l.
avion supersonique nadzvočno l.
avion télécommandé, téléguidé daljnovodeno l.
avion de tourisme, avion de transport turistično, prevozno l.
avion de transport militaire, de troupes letalo za prevoz čet
avion (de transport) de passagers potniško l.
abri masculin contre avions protiletalsko zaklonišče
attaque féminin par avions letalski napad
défense féminin contre avions (D. C. A.) protiletalska obramba
détection féminin des avions odkrivanje, opazitev letal
équipage masculin, passagers masculin pluriel d'un avion posadka, potniki letala
monter en avion stopiti v letalo
prendre l'avion uporabiti letalo, peljati se z letalom, leteti

B, b, druga črka lat. abecede = gr. Β, β (βῆτα) in sl. B, b; na začetku besed se je ohranila, med vokali pa se je polagoma spremenila v ustniški sapnik in se v 3. st. po Kr. popolnoma strnila z v (kakor so tudi Grki nadomeščali lat. v s svojim β, npr.: Λείβιος Livius, Βεργίλιος Vergilius. Od tod soobl. Danubius — Danuvius, Suebi — Suevi idr. Kot kratica na napisih = Bonus, Bona, Bonum ali Bene, npr. B.D. = Bona Dea, pa tudi = bonum datum, B.L. = bona lex, B.O. = bono omine, bona omina, B. P. = bono publico, bona possessio, B. M. ali B. D. S. M. = bene (de se) merenti, B. V. V. = bene vale, vale!

barrage [baraž] masculin pregrada, zajezitev, jez; (cestna) zapora, ovira

barrage aérien zračna zapora
barrage antichar protitankovske ovire
barrage de ballonnets zapora z baloni
barrage de D. C. A. protiletalska zapora
barrage de mines minska zapora ali polje
barrage d'une usine hydro-électrique pregrada, zajezitev pri hidrocentrali
barrage de police policijska (cestna) zapora
barrage -réservoir dolinska pregrada
faire barrage à quelque chose ovirati, preprečiti kaj

benefaciō -ere -fēcī -factum, boljše bene faciō -ere; gl. bene II. 5. b) α) in δ).

benefacta -ōrum, n, boljše bene facta -ōrum, n; gl. bene II. 5. b) α) in δ).

brūtus 3 (prim. gr. βαρῦς)

1. težak, neokreten: pondus Lucr., tellus H. nepremična, corpora Ap.

2. pren.
a) (telesno) top, neobčutljiv (naspr. sensibilis): Eccl.
b) (duševno) top, brezčuten, slaboumen, neumen, nespameten, topoglav, bebast. α) o osebah, njihovem stanju idr. (naspr. sapiens): homo Pac. ap. Non., Fortunam insanam esse et caecam et brutam perhibent philosophi Pac. ap. Corn., adulescentia bruta et hebes Sen. ph., non sum tam brutus Ap., brutum scitum Caesaris Prud. nespametna, nepremišljena; šalj.: ista culpa Brutorum? Minime illorum quidem, sed aliorum brutorum, qui se cautos ac sapientes putant Ci. ep. β) o živalih: animalium hoc maxime brutum Plin. (o svinji). γ) o rečeh: fulmina Plin. nepomembne. Kot nom. propr. Brūtus -ī, m Brut = Bebec, priimek Junijevega rodu, poseb.

1. L. Iūnius Brūtus Lucij Junij Brut, patricij po rodu, sorodnik Tarkvinija Ošabnega (Tarquinius Superbus), ki se je delal bebastega, da bi s tem rešil sebe in osvobodil Rim kraljevskega nasilja: Ci., ex industria factus ad imitationem stultitiae Bruti haud abnuit cognomen L., Brutus erat stulti sapiens imitator, ut esset tutus ab insidiis, dire Superbe, tuis O.

2. M. Iūnius Brūtus Mark Junij Brut, plebejec, sin Marka Bruta in Servilije, sestre Katona Utičana, filozof in govornik, Ciceronov prijatelj, Cezarjev ljubljenec in pozneje morilec, padel je pri Filipih: Ci., Vell., Suet.

3. D. Iūnius Brūtus Decim Junij Brut, plebejec, Cezarjev legat in pozneje namestnik v Galiji, sozarotnik zoper Cezarja, po čigar smrti se je bojeval z Antonijem, ki ga je dal l. 43 zavratno umoriti: Ci., Vell., Suet. Pl. Brūtī: Ci., Plin. iun. — Od tod adj. Brūtiānus 3 Brutov (= M. Jun. Bruta): castra, ultio Val. Max., bellum civile Lact.; Brūtīnus 3 Brutov (= Marka Junija Bruta): consilia Ci. ep.

Bullis (Byllis) -idis, f (Βουλλίς, Βύλλις) Bulida, Bilida, mesto v južni Iliriji: Ci., C. Od tod adj.

1. Bullidēnsis -e bulidski: coloniae Plin.; subst. Bullidēnsēs -ium, m: Ci. ep., C. ali Bulliēnsēs -ium, m: Ci. ali Bulliōnēs -um, m: Plin. Bulidanci, preb. Bulide.

2. Bullīnus 3 bulidski: ager L.; subst. Bullīnī -ōrum, m = Bulli(d)ēnsēs: L.