Franja

empírski Empire

empírsko pohištvo Empire furniture; figurativno (cesarski) imperial

epistalma -atis, n (gr. ἐπίσταλμα) cesarsko naročilo, cesarski ukaz: Cod. I.

ēvocātōrius 3 (ēvocāre) pozivajoč; od tod subst. ēvocātōria -ae, f (sc. epistula) pozivno pismo, pozivnica (s katero so koga pozvali na cesarski dvor): Cod. Th., Cod. I.

exceptor -ōris, m (excipere) prepisovalec, sodni pisar, zapisnikar: Aug.; v pozni cesarski dobi nižji uradnik v dvorni pisarni, zapisnikar, aktuar: Cod. I.

Fontēius 3 Fontéj(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb.

1. T. Fonteius Crassus Tit Fontej Kras, l. 210 poveljnik v Hispaniji: L.

2. T. Font. Capito Tit Font. Kapiton je od l. 178 do 176 poveljeval v Hispaniji: L.

3. M. Font. Mark Font., padel l. 91 pri Askulu: Ci.

4. sin prejšnjega (z istim imenom) je bil ob Sulovi diktaturi legat v Hispaniji, potem v Makedoniji, pozneje od l. 77 do 75 v Narbonski Galiji: Ci. Njegova sestra Fonteja (Fonteia) je bila Vestalka: Ci.

5. C. Font. Capito Gaj Font. Kapiton je l. 37 z Mecenatom izposloval mir med Antonijem in Oktavijanom: H.

6. njegov sin z istim imenom, prokonzul v Aziji: T.

7. nekega konzula Fonteja v cesarski dobi omenja: Iuv. (13, 17). — Kot adj.: gens Fontēia Ci. Fontejev rod. — Od tod adj. Fontēiānus 3 Fontejev, fontejski: nomen Ci.

Gallus³ -ī, m Gal, priimek mnogih rim. rodov. Poseb. znan je C. Cornelius Gallus, Gaj Kornelij Gal, roj. l. 69 v galskem mestu, imenovanem Forum Iulium (zdaj Fréjus), govornik in elegijski pesnik, Vergilijev in Avgustov prijatelj, prvi cesarski namestnik v Egiptu, kjer se je l. 26 sam usmrtil: ASIN. POLL. AP. CI. EP., V., O., PR., Q., SUET., AMM.

Grānius 3 Gránij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. dovtipni glasnik Q. Granius Kvint Granij, sodobnik Gaja Grakha: LUC. AP. CI., CI.

2. Gr. Marcellus Gr. Marcel, za časa Tiberija cesarski namestnik v Bitiniji: T.

3. Gr. Silvānus Gr. Silvan, ki se je l. 65 po Kr. zarotil zoper cesarja Nerona: T.

hljȅb m (ijek.), hlȅb m (ek.)
1. kruh: bijeli hljeb, beli hleb; crni, pšenični, kukuruzni, ražani hljeb; biti na bijelom -u čakati na izvršitev smrtne obsodbe; s strahom čakati na rešitev prošnje; dočekati koga s -om i solju prijazno sprejeti koga; tražiti -a preko pogače biti neskromen, prešeren v svojih zahtevah; nasušni hljeb vsakdanji kruh; carev hljeb ekspr. cesarski kruh, državna služba
2. hleb, kolač

Iccius -iī, m Íkij, Horacijev prijatelj; čeprav ljubitelj modroslovja, se je vendar nameraval udeležiti vojnega pohoda v Srečno Arabijo, ki se ga je l. 24 na Avgustovo povelje lotil Elij Galus (Aelius Gallus), cesarski namestnik v Egiptu. Pozneje je bil upravnik obsežnih posestev Marka Agripe na Siciliji: H.

īnfula -ae, f

1. volnena obveza, naglavna obveza, infula, tj. široka obveza iz bele volnine s škrlatno rdečimi trakovi, ki so si jo pritrjevali okoli glave s trakom, imenovanim vitta, katerega konca sta na desni in levi strani prosto visela. Infulo so nosili:
a) svečeniki in svečenice (poseb. vestalke) O., Iust., Lucan., Lucr., Stat., Isid., Prud., praesto mihi sacerdotes Cereris cum infulis ac verbenis fuerunt Ci., Phoebi sacerdos, infula cui sacrā redimibat tempora vittā V.
b) ljudje, ki so prosili za pomoč ali zavetje in mirovni poslanci: inermes cum infulis sese portā proripiunt C., velata infulis navis L., reges cum infulis Iust., L., T.
c) v pozni cesarski dobi oblastniki in cesarji: pozni Icti., inf. curules Cass., magistratūs Amm.; z infulo so okraševali tudi darilne živali ter podboje svetišč in svetih poslopij: L., Fl., (hostia ad aram) lanea dum niveā circumdatur infula vittā V., infula in geminos discurrit candida postes Lucan.

2. metaf. (z infulo okrašene osebe in stvari so navdajale Rimljana s svetim strahom in so zanj veljale za nedotakljive) od tod: his insignibus atque infulis imperii Romani venditis Ci. (nedotakljivo državno imetje), hae litterae (filozofija) apud mediocriter malos infularum loco sunt Sen. ph. je nedotakljivo, ipsas miserias infularum loco habet Sen. ph. na lastno nesrečo ima svet strah.

Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.

iūridicus 3 (iūs, dīcere)

1. pravico izvršujoč: gladius Aug. sodni meč, meč pravice; subst. iūridicus -ī, m sodnik: Sen. tr.; zlasti sodni oblastnik v italskih pokrajinah: Icti.; kot prokurator v Aleksandriji: Ulp. (Dig.), Cod. I. kot legat v kaki cesarski provinci: iuridicus provincialis Ap.

2. pravosoden, soden, sodni: conventus Plin. sodno mesto, okrožno mesto.

labarum -ī, n (prim. baskovsko „labarva“, ki še danes pomeni „zastava“) lábarum, posebna rim. bojna zastava, pogosto upodobljena že na kovancih predcesarske dobe; cesar Konstantin, ki je bil vzgojen v Galiji, jo je določil za cesarski (državni) prapor ter jo dal okrasiti z biseri in dragulji, s krono, križem in začetno črko Jezusovega imena: Tert.

libellēnsis -is, m (libellus) libelénzis = zbiralec prošenj, cesarski uradnik, ki je sprejemal in vpisoval prošnje, naslovljene na cesarja: Cod. I.

lūstrum² -ī, n (luere1 = lavāre -ere)

1. očiščevalna daritev, očiščevalno žrtvovanje, spravna daritev, starejše spravina, ki so jo cenzorji vsako peto leto ob koncu svoje službe po končanem cenzusu darovali za ves narod; ob tej priložnosti so zaklali bika, ovna in prašiča, cenzor pa je molil slovesno molitev: lustrum condere Ci., L., Suet. ali perficere L. opraviti (petletno) spravno daritev = zaključiti s cenzorstvom (službo cenzorja), sub lustrum censeri Ci. ep. ob koncu cenzorstva, festo purgantes moenia lustro Lucan., vota, quae in proximum lustrum suscipi mos est Suet.; o zasebni spravni daritvi: Ca. (De re rust. 141, 3).

2. meton.
a) petletno obdobje, petletje: Ci., Mart., Plin. iun., octavum claudere lustrum H. dopolniti 40 let, longi reditus lustri O., quinquennale ludicrum secundo lustro celebrabatur T.; sploh doba več let, večletno obdobje, leta: veniet lustris labentibus aetas V., in lustrum accedere debet … una dies O.
b) α) zakupna doba: Plin. iun. (Ep. 9, 37, 2). β) davčna, finančna doba: Varr. (De lingua Lat. 6, 11), Ci. (Ep. ad Attic. 6, 2, 5; Ep. 2, 13, 3).
c) (v cesarski dobi) petletne igre = vsako peto leto obhajane igre, poseb. kapitolijske igre (na čast kapitolijskemu Jupitru): saepe coronatis iteres quinquennia lustris Stat.; iste igre imenovane lustri certamen: Aur.; prim. T. (Annal. 14, 20), Suet. (Nero 12; Domit. 4).

mānsuētūdō -inis, f (mānsuētus)

1. (o živalih) krotkost (naspr. feritas): delphini Plin. iun., elephanti Iust.

2. metaf. (o ljudeh) krotkost, krotkosrčnost, ponižnost, pohlevnost, dobrodušnost, prijaznost, milosrčnost, dobrosrčnost, usmiljenost, omika(nost) (= gr. ἡμερότης, naspr. efferitas, inhumanitas): animorum, morum Ci., in hostes T., clementiam mansuetudinemque imperii in crudelitatem inhumanitatemque convertere Ci.; occ. kot cesarski naslov: mansuetudo tua Eutr. = vaša milost.

mantēle (poznejša (s pripono -īlis tvorjena) obl. mantīle) -is, n (iz *man-tergsle, manus in tergēre) brisača, otirálka, otiráča, kosmat, včasih tudi gladko strižen platnen prt, ki so ga včasih uporabljali tudi za prtiček (servieto); dajal ga je gostitelj, pravo servieto (mappa) pa je moral vsak gost prinesti s seboj: V., O., Plin., Mart.; v cesarski dobi prt: mantelia nunc pro operiendis mensis sunt; quae, ut nomen ipsum indicat, olim tergendis manibus praebebantur Isid. — Soobl. mantēlium (mantīlium) -iī, n: Varr., Porph.

Memmius 3 Mémij(ev), ime rim. plebejskega rodu: L., V., O. Poseb. znani so

1. C. Memmius Gaj Memij, ki je l. 111 kot tr. pl. nastopil proti Jugurti, ubit l. 99 na konzulskih volitvah: L., S., Fl.

2. C. Memmius Gemellus Gaj Memij Gemel, tr. pl. l. 66, pretor l. 58, prijatelj Cicerona in Lukrecija, ki mu je posvetil svojo poučno pesem De rerum natura. Kvint Kurcij ga je tožil de ambitu; po obsodbi je odšel v pregnanstvo v Atene in Mitileno, vendar je ohranjal redne stike s Ciceronom (ohranjenih je več pisem, ki mu jih je pisal Ciceron): Ci. ep.

3. C. Memmius Gaj Memij, tr. pl. l. 66 je tožil Avla Gabinija de repetundis. Po dosegi obsodbe se je s tožbo lotil Gaja Rabirija Postuma, ki ga je zagovarjal Cicero: Ci.

4. P. Memmius Regulus Publij Memij Regul; zelo je pripomogel k izpodrinjenju osovraženega Tiberijevega ljubljenca Sejana, l. 35 po Kr. cesarski namestnik v Meziji, Makedoniji in Ahaji, umrl l. 61 po Kr. Cesar Neron ga je baje tako cenil, da ga je nameraval določiti za svojega naslednika: T. — Od tod patron. Memmiadēs -ae, m Memijád = Memij, eden od Memijev, pripadnik Memijevega rodu: Lucr. Adj. Memmiānus 3 Mémijev: praedia Ci. ep. (gl. pod 2. (Gaj Memij Gemel)).

memoria -ae, f (memor) spomin, in sicer

1. = zmožnost spominjanja, spominska sposobnost, spominjanje, pomnjenje: bona, melior Ci., acris Ci. (naspr. hebes), mala Petr., non tenax Aug., tenacissima Q., segnis ac lenta Sen. ph., memoriae artificium Corn. umetnost, kako uriti spomin, tehnika pomnjenja (zapomnitve), mnemo(teh)nika, memoriae studere, memoria minuitur Ci., memoriam perdere Ci. izgubiti, hoc est mihi in memoriā Ci., memoriā tantā fuit, ut … Ci. imel je tako dober spomin, memoriā vigere Ci., Amm. dober spomin imeti, memoriae aliquid mandare Ci. vtisniti si kaj v spomin, zapomniti (zapominjati) si kaj, memoriā aliquid tenēre Ci. ali complecti, comprehendere Ci. ali in memoriā habere aliquid Ter. ohraniti (ohranjati) kaj v spominu, zapomniti (zapominjati) si kaj, ex memoriā exponere alicui Ci. iz spomina, po spominu, iz glave, ex memoriā exponere aliquid Ci. izbiti si kaj iz glave, ex memoria aliquid deponere Ci. pozabiti (pozabljati) kaj, hoc fugit meam memoriam Ci. mi je ušlo iz spomina, mi je padlo iz glave, memoriā fugere L. ali memoriā cedere (z ACI) L. ali excedere memoriā L. ali excedere e memoriā (z odvisnim vprašalnim stavkom) L. ali memoriā exire (z ACI) L. ali excĭdere de memoriā L. iz spomina izginiti (izginjati), pozabiti (pozabljati) se, in memoriam alicuius redigere Ter., (z ACI) Ci. spomniti (spominjati) koga, memoria aliquem decipit Sen. rh.; v pl.: sunt igitur duae memoriae (dve vrsti spomina), una naturalis, altera artificiosa Corn., quos (sc. versus), quoniam memoriae mihi aderant (ker sem jih ravno še imel v spominu), ascripsi Gell.; meton. pl. memoriae = misli: et veniendo et praetereundo inserebant mihi species alias et alias memorias Aug.

2. spomin = spominjanje, pomnjenje: res multas memoriā dignas gessit N., memoriā digni viri Ci. znameniti možje, memoriae prodere C., Ci., N. ali tradere L. ali mandare L. (v nasprotju z memoriae mandare pod 1.) sporočiti (sporočati), memoriam apud posteritatem aliquā re adipisci T. postaviti (postavljati) se s čim pri potomstvu, dare aliquem in omnem memoriam Sen. ph. večnemu spominu izročiti (izročati), mane demum in memoriam regredior (z ACI) Pl. se mi vrača spomin, se spet spominjam, redite in memoriam (z odvisnim vprašalnim stavkom) Ci. prikličite si v spomin, spomnite se, solus omni memoriā (kolikor se ve) … ex Africa imperator fuit Eutr., memoria et recordatio ali recordatio et memoria Ci. živ spomin; s subjektnim gen.: post hominum memoriam Ci. odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, od zdavnaj, od pamtiveka; z objektnim gen.: Cn. Pompei memoriam amisimus Ci., primam memoriam deponere alicuius C. pozabiti (naspr. memoriam alicuius (rei) retinere) C., Ci., delere memoriam dedecoris L., in memoriam redire mortuorum Ci. zopet se spomniti (spominjati) mrtvih, suarum se miseriarum in memoriam inducere Pl. (po)misliti na svoje pretekle težave, memoriam rerum Romanarum tenere Ci. poznati rimsko zgodovino, biti poznavalec rimske zgodovine, memoriā patris nobis infensus T. do nas sovražen, ker se je spominjal očeta, bonae societatis, sceleris memoria T. zavest, periculi L. ali belli inferendi L. misel na začenjanje vojne.

3. meton. čas, doba, obdobje (sedanjost in preteklost, predmet spomina): Vell., Suet., Amm., homo memoriae nostrae doctissimus Gell., multorum annorum Ci., philosophi huius memoriae Ci., in omni memoriā Ci., meā, nostrā memoriā Ci. v mojih (naših) časih, patrum (avorum L.) memoriā O. za časa (naših, njihovih itd.) očetov (dedov), usque ad nostram memoriam, paulo supra hanc memoriam C. malo pred našo dobo, pueritae memoriam repetere Ci., pueritiae memoriam ultimam recordari Ci., a summa memoriā Varr. od najstarejših časov; occ. dogodek, primer: repetenda est veteris cuiusdam memoriae non sane satis explicata recordatio Ci.

4. omemba, poročilo, (ustno ali pis(me)no) izročilo, tradicija, pripoved, zgodovina: Tert., ridiculum est de hominum memoriā tacere Ci. o ustnem poročilu, ustnem pričevanju, litterarum memoriam flagitare Ci. pis(me)ne dokaze, pis(me)na dokazila, prodere aliquid memoriā (v nasprotju z memoriae prodere pod 2.) C. ustno poročati, memoriā ac litteris Ci. ustno in pis(me)no, de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. obstaja dvojno izročilo, de quibus memoriam accepimus Ci. o katerih nam zgodovina poroča (pripoveduje), multos deerrasse memoria prodidit Col. zgodovina, omnis rerum memoria Ci. svetovna zgodovina; meton. spominski zapis, spomenica: vitae memoriam prosā oratione componere Suet. življenjepis; kot naziv: homo a memoriā Lamp. cesarski zgodovinopisec; pl. memoriae pis(me)ni spomeniki, letopisi: in veteribus memoriis legimus Gell., memoriarum veterum exsequentissimus Gell.

5. (umetnostni) spomenik, pomnik, nagrobni spomenik, nagrobnik: antiquarum urbium memoriae Hier., martyrum Aug. — Poseb. Memoria -ae, f Memórija = „Spominka“, boginja spomina, mati Sapiencije (Modrosti): Afr. ap. Gell., Arn.

negōtiātiō -ōnis, f (negōtiārī)

1. veletrgovina, trgovina na debelo, kupčevanje, trženje, trgovanje, zlasti denarna in menična trgovina: reliquiae negotationis veteris ali Asiaticae Ci. ep. ostanki terjatev, qui nunc praecipue negotatione delectantur Val. Max. ki se sedaj še posebej radi ukvarjajo z denarnimi posli.

2. (v cesarski dobi) vsaka trgovina: constat negotiatio omnis ex empto et vendito (iz nakupa in prodaje) Sen. ph., n. pecuaria Col., sagaria et lintearia Dig., oppidum, in quo omnis negotiatio convenit Plin., negotiationes quoque vel privato pudendas propalam exercuit Suet.