Franja

Zadetki iskanja

  • credito m

    1. vera, zaupanje:
    dare credito alla parola di qcn. verjeti besedi nekoga
    un politico che ha, che trova credito presso gli elettori politik, ki mu volivci verjamejo, zaupajo
    fare credito a qcn. zaupati komu

    2. ugled, zaupanje (javnosti):
    godere di molto credito uživati veliko zaupanje
    persona di poco credito oseba, ki ne zasluži zaupanja

    3. pravo, ekon. kredit:
    essere in credito verso qcn. biti komu kreditor, upnik
    titoli di credito vrednostni papirji
    lettera di credito kreditno pismo, akreditiv
    comprare, vendere a credito kupiti, prodati na kredit
    carta di credito kreditna kartica
    millantato credito lažno izdajanje, nepošteno predstavljanje (pred uradno osebo)

    4. (attività bancaria) kredit:
    istituto di credito kreditni zavod, kreditna ustanova
    credito a lungo, a medio, a breve termine dolgoročni, srednjeročni, kratkoročni kredit

    5. bančna ustanova, banka
  • crédito moški spol vera, zaupanje; kredit, ugled; odobravanje, privolitev, pritrditev; potrdilo; dokaz

    crédito limitado (ilimitado) omejen (neomejen) kredit
    carta de crédito kreditno pismo
    establecimiento de crédito kreditni zavod
    comprar (dar, tomar, vender) a crédito kupiti (dati, vzeti, prodati) na kredit
    dar crédito a alg. verjeti komu
    gozar de crédito uživati ugled
    merecer (obtener) crédito zaslužiti (dobiti) kredit
    otorgar (dar, hacer, conceder) crédito odobriti (dati) kredit, kreditirati
    restringir el crédito omejiti kredit
    sentar (tener sentado) el crédito na dobrem glasu biti
    créditos pl krediti, kreditne vsote
    créditos incobrables neizterljivi krediti
    crédito abierto odprt (blanko) kredit
    crédito largo, crédito a largos plazos dolgoročen kredit
  • dare*

    A) v. tr. (pres. )

    1. dati, dajati:
    dare qcs. in regalo kaj podariti

    2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
    dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
    dare un incarico zaupati funkcijo
    darsi delle arie bahati se, delati se važnega
    dare luogo a qcs. povzročiti kaj
    dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

    3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
    dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
    dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

    4. izdati; obsoditi, obsojati:
    dare un ordine izdati ukaz
    dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

    5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
    dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
    dare una medicina predpisati zdravilo

    6. posvetiti, posvečati:
    dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

    7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
    dare frutti roditi
    dare un forte calore izžarevati močno toploto
    dare il vomito povzročiti bruhanje
    dare un suono stridulo predirno krikniti

    8. sporočiti, sporočati:
    dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

    9. prirediti, prirejati:
    dare una festa prirediti zabavo
    dare un concerto prirediti koncert

    10. voščiti:
    dare il benvenuto izreči dobrodošlico
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto

    11.
    dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

    12.
    dare consigli (consigliare) svetovati
    dare occasione omogočiti
    dare un grido zakričati
    dare la vernice pobarvati
    dare animo, coraggio ohrabriti
    dare fuoco zažgati
    dare il lucido pološčiti
    dare grazia a (po)lepšati
    dare un castigo kaznovati
    dare la vita roditi
    dare inizio začeti
    dare fondo zasidrati se
    darsi pace vdati se

    13.
    dare a frutto posojati na obresti
    dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
    dare a intendere, a bere natvesti kaj
    dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
    dare in moglie dati za ženo
    dare in dono podariti
    dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

    B) v. intr.

    1.
    dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

    2. gledati; vleči (na):
    la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
    un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

    3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
    dare nel muro zadeti ob zid

    4. bruhniti:
    dare in pianto bruhniti v jok

    5.
    dare nel segno pren. zadeti v črno
    dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
    dare di testa znoreti
    dare ai nervi, sui nervi iti na živce
    dare nell'occhio bosti v oči
    dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

    C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

    1. posvetiti, posvečati se:
    darsi allo sport posvetiti se športu
    darsi d'attorno rovariti
    darsi al gioco vdajati se igralski strasti
    darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
    darsi prigioniero vdati se
    darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
    darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

    2. začeti, začenjati:
    darsi a correre steči, začeti teči

    Č) v. intr. impers. zgoditi se:
    può darsi morda, morebiti

    D) m ekon. debet:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • denár (-ja) m

    1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
    posoditi denar prestare denaro
    vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
    igrati za denar giocare per denaro
    dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
    iti v denar vendersi bene, andare a ruba
    zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
    imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
    biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini

    2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
    kovani denar moneta (metallica)
    papirnati denar carta moneta, banconota
    (za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli

    3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
    česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
    zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
    spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
    pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
    pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
    ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
    denar ali življenje! o la borsa o la vita!
    ekon. bančni denar banconote
    knjižni denar deposito bancario
    kreditni denar obbligazioni
    kovnica denarja zecca
    kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
    obtok denarja circolazione monetaria
    publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
    ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
    za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa
  • devuelto

    ser devuelto nazaj poslan biti
    carta devuelta nevročljivo pismo
  • dirección ženski spol smer; vodstvo, uprava, direkcija; naslov

    dirección general de correos generalna poštna direkcija
    dirección fortuita, en caso necesario (ali de necesidad) zasilen naslov
    en dirección horizontal v vodoravni smeri
    salir con dirección a España odpotovatl v Španijo
    tomar la dirección prevzeti vodstvo
    poner la dirección en la carta pismo opremiti z naslovom
  • dobíti obtener; ganar ; (doseči) conseguir ; (prejeti) recibir

    dobiti jih, dobiti batine ganarse una, ganársela
    dobiti prvo nagrado (bitko, pokal, pravdo, stavo) ganar el primero premio (la batalla, la copa, el pleito, la apuesta)
    dobiti pismo recibir una carta
    dobiti nahod coger (ali pillar) un resfriado
    dobiti nogometno tekmo s 3 : 0 ganar el partido de fútbol a tres por cero
    dobiti prednost (premoč) ganar la delantera
    dobiti 1000 peset v igri ganar mil pesetas en el juego
    kakor dobljeno, tako izgubljeno como ganado, así gastado
  • državljánski cívico; civil

    državljanska dolžnost (vzgoja) deber m (educación f ali instrucción f) cívico (-a)
    državljanska izkaznica carta f de naturaleza
    državljanske pravice derechos m pl de(l) ciudadano
    izguba državljanskih pravic pérdida f de los derechos cívicos
    državljanska vojna guerra f civil
  • ejecutorio izvršilen

    carta ejecutoria ukaz o izvršbi
  • embaláža (-e) f trg. (material za zavijanje, zaščito, embaliranje) imballaggio:
    kovinska, papirnata embalaža imballaggio metallico, di carta
    nepovratna, povratna embalaža imballaggio, vuoto a perdere; imballaggio, vuoto a rendere
  • èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

    1. (izraža število ena) uno, una
    a) (v samostalniški rabi):
    ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
    bilo je ena po polnoči era l'una di notte
    stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
    b) (v prilastkovi rabi)
    eno željo še imam ho un solo desiderio
    slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
    c) (v medmetni rabi)
    otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

    2. (v zvezi z 'drugi') uno:
    prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
    eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
    (izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

    3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
    en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
    pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
    vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

    4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
    midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
    zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

    5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
    obleka v enem delu abito di un solo pezzo
    kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
    pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
    pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
    z eno besedo (povedano) (detto) in breve
    pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
    pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
    povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
    sovražnik številka ena nemico numero uno
    pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
    pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
    vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • esibizione f

    1. predložitev:
    esibizione della carta d'identità predložitev osebne izkaznice

    2. predstava, ekshibicija
  • fabbricazione f izdelovanje, izdelava; proizvodnja:
    la fabbricazione della carta proizvodnja papirja
    imposta di fabbricazione davek na proizvod
  • fecha ženski spol datum; dan

    fecha del sello postal, fecha del matasellos datum poštnega pečata
    a fecha fija na določeni dan
    a esta fecha tedaj, takrat
    a corta fecha s kratko zapadno (plačilno) dobo
    a partir de esta fecha od današnjega datuma naprej
    hasta la fecha doslej, do danes
    adelantar la fecha antidatirati
    hace ya fecha dolgo časa je že tega
    pasada esta fecha po tem terminu
    poner la fecha datirati
    eso es de larga fecha dolgo časa je že od takrat
    esta carta ha tardado tres fechas to pismo je prispelo šele tretji dan
  • filtríren (-rna -o) adj. da filtro, filtrante:
    filtrirni papir carta filtrante
    filtrirna priprava apparecchiatura filtrante
  • fízičen (-čna -o) adj.

    1. (telesen) fisico; manuale:
    fizični napor sforzo fisico
    fizična moč forza fisica
    fizična zmogljivost capacità, prestanza fisica
    fizična privlačnost attrazione fisica
    fizični odpor ripugnanza fisica
    fizična ljubezen amore fisico, corporeo
    fizično delo lavoro manuale
    fizično obračunavanje (pretep) rissa, zuffa

    2. (stvaren, predmeten) reale:
    fizični obseg proizvodnje volume reale della produzione
    fizični svet mondo reale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fizična geografija geografia fisica
    geogr. fizična karta carta fisica
    šport. fizična kultura cultura fisica
    jur. fizična oseba persona fisica
  • fizikálen (-lna -o) adj. di, della fisica; fisico:
    fizikalni pojav, zakon fenomeno fisico, legge fisica
    fizikalno-kemično čiščenje odplak depurazione fisicochimica delle acque di scolo
    fizikalni inštitut, kabinet istituto, gabinetto di fisica
    fizikalna kemija chimica fisica
    med. fizikalna terapija fisioterapia
    geogr. fizikalni zemljevid carta fisica
    astr. fizikalno dvozvezdje doppie fisiche
  • fōglio m (pl. -gli)

    1. list:
    foglio bianco, rigato, a quadretti bel, črtan, kariran list
    un foglio di carta bollata kolkovan list papirja
    foglio asciugante pivnik

    2. folija:
    alluminio, oro in fogli aluminij, zlato v foliji
    un foglio di stagnola staniolna folija

    3. popisan, potiskan papir:
    foglio volante letak

    4. dokument, papir:
    foglio ufficiale uradni dokument
    foglio di via obbligatorio odločba o izgonu
    foglio rosa začasno vozniško dovoljenje

    5. stran:
    voltar foglio pren. obrniti list, ploščo, preiti na drugo temo

    6. bankovec:
    un foglio da diecimila lire bankovec za deset tisoč lir
  • fotográfski (-a -o) adj. fotografico:
    fotografski aparat macchina fotografica
    fotografski papir carta fotografica
    fotografska plošča lastra fotografica
    fotografski atelje studio, laboratorio fotografico
    publ. fotografska reportaža servizio fotografico
  • franquear oprostiti, osvoboditi, izvzeti (de od); odobriti; odpreti; frankirati

    franquear la puerta, franquear la entrada stopiti (vdreti) v hišo
    franquear las cartas frankirati pisma
    franquear el paso komu prosto pot dati
    sin franquear nefrankiran
    franquearse odpluti; odkrito se izraziti o
    franquearse con un amigo prijatelju svoje srce odkriti
    carta insuficientemente franqueada nezadostno frankirano pismo