Franja

obráz face; pesniško visage; (figurativno lice, zunanjost) countenance

obráz od spredaj full face
obráz od strani (profil) half face
bled obráz pale (ali livid) face
kozàv obráz pockmarked (ali pitted) face
naguban obráz wrinkled face
odbijajoč obráz forbidding face
smehljajoč se obráz smiling face (ali countenance)
mračnega, jeznega obráza gloomy-visaged
lep obráz good looks pl
upadel, udrt obráz hollow (ali sunken) cheeks pl
v potu svojega obráza in the sweat of one's brow
tu je mnogo novih obrázov here are a lot of new faces
brisati si obráz to mop one's face (with a handkerchief)
delati obráze to pull (ali to make) faces, to grimace
gledati koga v obráz to look someone in the face
napraviti kisel obráz to pull (ali to make) a wry face (ob čem at something)
napraviti prijazen obráz to look pleasant
napravil je dolg obráz (figurativno) his countenance fell, he made (ali pulled) a long face
napraviti jezen obráz to have an angry look
pačiti obráz to grimace, to pull (ali to make) faces, to make grimaces, to distort one's face, to scowl
ne upa se mi pogledati v obráz he dare not look me in the face
pokazati svoj pravi obráz (sneti krinko) (figurativno) to throw off one's disguise
v obráz (naravnost) komu povedati to tell someone straight to his face
komu v obráz reči to say to someone's face
v obráz sem mu to rekel I said it to his face
v obráz se smejati to laugh in someone's face
udariti koga po obrázu to smack someone's face
zagrniti, zastreti si obráz to veil one's face
v obráz zijati koga to stare someone full in the face

obri|sati (-šem) brisati wischen, abwischen, tla: aufwischen; do suhega: trockenwischen; posodo od znotraj: auswischen
obrisati prah abstauben
z usnjeno krpo: abledern; (popivnati) ablöschen
figurativno obrisati se pod nosom za kaj in die Röhre gucken
obrisati si čevlje sich den Schmutz von den Schuhen treten, v kaj figurativno sich einen Dreck daraus machen

okó (očésa) n

1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta

pobri|sati (-šem) brisati mizo ipd.: abwischen, prah, vodo: wischen, aufwischen, wegwischen

pobrísati (-bríšem) perf. ➞ brisati

1. asciugare; pulire:
pobrisati posodo asciugare i piatti
pobrisati prah pulire la polvere

2.
pobrisati jo andarsene, svignarsela, battersela, pog. far tela

prah¹ moški spol (-u, ni množine) der Staub (cestni Straßenstaub, leteči tehnika Flugstaub, premogov Kohlenstaub, vlakninski Faserstaub, žrelni/ plavžni Gichtstaub)
prah in pepel Staub und Asche
pokrit s prahom staubüberzogen
brez prahu staubfrei
ki se ga prah ne prime [staubabweisend] Staub abweisend
neprepusten za prah staubdicht
… za prah Staub- (filter der Staubfilter, krpa das Staubtuch, emisija die Staubemission)
… prahu Staub- (oblak die Staubwolke, die Staubfahne, plast die Staubschicht, zrno das Staubkorn)
boj proti prahu die Staubbekämpfung
odstranjevanje prahu die Entstaubung
sesalnik za prah der Staubsauger, ročni: Handstaubsauger
religija ki se v prah povrne der Staubgeborene ( ein -r)
brisati prah Staub wischen, s česa (etwas) abstauben
sesati prah Staub saugen
figurativno otresti prah z nog den Staub von den Füßen schütteln
povrniti se v prah wieder zu Staub werden
dvigovati dosti prahu viel Staub aufwirbeln
prah si in v prah se povrneš Staub bist du und zu Staub [mußt] musst du zurück, du bist Erde und sollst zu Erde werden

práh (-ú) m polvere; pejor. polverone; agr. polvere:
brisati prah spolverare
otresti si prah z obleke scuotersi la polvere di dosso
zmleti v prah ridurre in polvere (tudi pren.)
brisalec prahu spolveratore
kakavov prah polvere di cacao
premogovni prah polvere di carbone
jajca v prahu uova in polvere
geol. kozmični prah polvere cosmica
mleko v prahu latte in polvere
sladkor v prahu zucchero a velo
sesuti se v prah fallire
spremeniti v prah in pepel mettere a ferro e fuoco
ležati v prahu giacere nella polvere
dvigniti mnogo prahu sollevare un gran polverone
bibl. prah si in v prah se povrneš sei polvere e polvere ritornerai

re-cīdō² -ere -cīdī -cīsum (re in caedere)

1.
a) sekati, odsekati (odsekavati, odsekovati), izsekati (izsekavati, izsekovati), rezati, odrezati (odrezavati, odrezovati), izrezati (izrezavati, izrezovati): Lucan. idr., alicui pollicem r. Q., vepres Ca. iztrebiti, fustes H., caput O., e silva hastile O., sceptrum imo de stirpe V., ceras inanes V., columnae ultimā recisae Africā H. lomljene, sekane, immedicabile corpus ense recidendum est O., pelliculam (prepucij) Porph.; pesn. posekati, potolči, pobiti: coloni cuncti simul ense recisi Lucan.
b) metaf. odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), iztrebiti (iztrebljati), izkoreniniti (izkoreninjati), izbrisati (izbrisavati, izbrisovati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): Sen. tr., Q., Sil. idr., nationes recidere Ci., culpam supplicio H., quidquid obstat imperio recidere Cu., multa ex orationibus eius recidere Q. (pre)črtati, (iz)brisati.

2.
a) obrezati (obrezovati), (o)striči, pristriči, skrajšati (skrajševati), (o)klestiti, obsekati (obsekavati, obsekovati): ungues Plin., Cu., capillos Plin. iun., comas Mart., barbam falce O., malleolos ad imum articulum Plin., arbores usque ad medullam securibus Pall.
b) metaf. omejiti (omejevati), (s)krčiti, skrajšati (skrajševati), prikrajšati (prikrajševati), (z)manjšati: Q., Plin. iun. idr., ambitiosa ornamenta H., mirmillonum armaturas Suet., quid enim prohibere et priscum ad morem recidere aggrediar T., opus recisum Vell. kratek osnutek (naspr. opus iustum natančno delo), (sc. ea) recisa ac repurgata in unum librum coartasse Plin. iun.
c) (na)rezati, razrezati (razrezovati, razrezavati): mala Cydonia in brevissimas particulas Pall.

roll¹ [róul] samostalnik
zvitek (papirja, pergamenta itd.), rola; listina, seznam, spisek, popis, imenik, register, katalog; zmotani akti, spisi, letopisi, kronike, anali itd.
ameriško, sleng zvitek bankovcev, denar; kruhek, žemljica, (mesna) rulada
arhaično polž
tehnično valj, cilinder
vojska klicanje po imenih, apel; valjanje, trkljanje, kotaljenje, obračanje
figurativno majava hoja, guganje; pozibavanje (ladje, letala); bobnenje (groma), hrumenje, valovanje (vode); (o zvoku) blagoglasje, skladnost, gostolevek (kanarčka)
aeronavtika obračanje, vrtenje (umetnostno letanje)

roll film film v zvitku
roll of hair rola, zvitek, koder las
roll of honour častni seznam (zlasti padlih v vojni)
Master of the Rolls predsednik državnega arhiva
the Rolls državni arhiv, registratura (v Londonu)
Swiss roll vrsta sendviča z marmelado
to call the roll klicati po imenih
to put on the roll vpisati v seznam
to strike s.o. off the rolls brisati, črtati koga s seznama; diskvalificirati koga (zaradi nepoštenja itd.)

seznám list; roll; register; catalogue

plačilni seznám payroll
seznám hotelskih gostov hotel register
telefonski seznám (imenik) dlrectory
seznám (popis) stroškov list of costs
črtati, brisati iz seznáma koga to strike someone off the list (ali roll)
napraviti seznám to make (ali to draw up) a list
vpisati v seznám to put on the list (ali roll)

sólza (-e) f lacrima; ekst. pianto:
točiti solze versare lacrime
brisati si solze asciugarsi le lacrime
najti koga v solzah trovare qcn. in lacrime
solze jeze, sreče lacrime di rabbia, di felicità
ne biti vredno solz non essere degno di pianto
obrisati, otreti komu solze consolare qcn.
pretakati bridke, grenke solze piangere amaramente
pretakati krokodilje solze piangere, versare lacrime di coccodrillo
pren. to niso mačje solze non è roba, impresa da poco
pren. dolina solz (svet) valle di lacrime
studenec, čist kot solza sorgente limpidissima
potok solz un fiume di lacrime
astr. solze svetega Lovrenca lacrime di S. Lorenzo

Staub, der, (-/e/s, -e/Stäube) prah; Staub saugen sesati prah, posesati; Staub wischen brisati prah; viel Staub aufwirbeln figurativ dvigniti dosti prahu; sich aus dem Staube machen figurativ pobrisati jo; vor jemandem im Staub kriechen plaziti se po trebuhu pred (kom); den Staub (einer Stadt usw.) von den Füßen schütteln otresti si z nog prah (kakega mesta itn.); wieder zu Staub werden povrniti se v prah

usnj|e srednji spol (-a …)

1. das Leder (goveje Rindsleder, jelenje Hirschleder, kačje Schlangenleder, kozje Bockleder, Ziegenleder, kuščarice Eidechsenleder, kravje Kuhleder, krokodilje Krokodilleder, Krokoleder, Kroko, kromovo Chromleder, lakasto Lackleder, nagubano Knautschleder, ovčje Schafleder, podplatno Bodenleder, Sohlenleder, pralno Waschleder, razklano Spaltleder, ribje Fischleder, semiš Sämischleder, spodnje Unterleder, surovo Rohleder, svinjsko Schweinsleder, telečje Kalbsleder, zgornje Oberleder)
proizvodnja usnja die Lederherstellung
iz jelenjega usnja hirschledern
iz svinjskega usnja schweinsledern
torbica iz krokodiljega usnja die Krokotasche
lice usnja der Narben
rjav kot usnje lederfarben, lederfärbig
čistiti/brisati z usnjem ledern
prevlečen z usnjem beledert

2.
umetno usnje das Kunstleder, die Lederimitation, (skaj) das Skai

3. vezava: der Ledereinband, das Leder (celo Ganzleder)
vezan v usnje ganzledern
v usnje vezana knjiga der Lederband

zbrísati (zbríšem) perf. ➞ brisati

1. asciugare (le stoviglie); pulire; cancellare:
zbrisati tablo cancellare la lavagna

2. pog. pren. zbrisati jo battersela, squagliarsela

возить voziti; vleči, vlačiti; udrihati;
возить воду на ком obremenjevati koga s trdim delom;
в. себя по верхней губе brisati se po gornji ustnici;

конец m konec; kraj; (pren.) smrt; del poti; (mor.) vrv za pritrditev ladje;
концы pl. ostanki (blaga); krpe;
в к. popolnoma;
под к. na koncu;
из конца в к. od enega konca do drugega;
начать не с того конца začeti narobe;
конца-краю нет, ни конца, ни краю (края) нет ni ne konca ne kraja;
концов не найти ne veš, kje bi začel;
положить к. narediti konec;
свести концы с концами uskladiti različne stvari;
хоронить (прятать) концы brisati sledove;
в конце концов navsezadnje;
один к. kaj pomaga, saj ni drugače;
в оба конца tja in nazaj;
едва сводить концы с концами težko shajati s svojimi dohodki;
на худой к. v najhujšem primeru;
и дело с концом! stvar je opravljena, dovolj o tem!

пыль f prah;
цветочная п. (bot.) pelod;
сметать п. brisati prah

сметать, смести¹ pometati, pomesti; (pren.) odpravljati, odpraviti;
с. пыль prah (o)brisati