Franja

Schwuli, der, homo, topli brat, peder

shaveling [šéivliŋ] samostalnik
arhaično tonzuriranec; duhovnik, menih, redovni brat
slabšalno far

strîc stríca m, mn. stríčevi stric, očetov brat: ni po babu ni po stričevima biti nepristranski, nepristransko soditi; pasji stric bot. kimasti bodak; vražji stric bot. možina; danas je zaista stric vujc pog. danes je zares huda zima

svák m
1. svak, zet, sestrin muž
2. šurak, šurjak, šura, ženin brat
3. djever (de-), mužev brat
4. pašenog, pašanac, muž ženine sestre

šûra m, šùrāk -áka m svak, ženin brat

tato m otr. starejši brat; tata, ata

ȕjac ûjca m ujec, materin brat

ȕjāk m
1. ujec, materin brat
2. v Bosni frančiškan; ujak iz Amerike stric iz Amerike, pren. blaginja, bogastvo; došao je bijeli ujak u pohode ekspr. zapadel je sneg

újec ujca m ujak, majčin brat

verschwistert kot brat in sestra, figurativ tesno povezan

келейник m (cerk.) samostanski brat; človek, ki živi v celici

послушник m samostanski brat, novic

Aarōn, indecl., m Aron, Mojzesov brat, prvi hebrejski višji svečenik: Tert., Prud.

Absyrtus¹ -ī, m (Ἄψυρτος) Absirt, brat Medeje, ki ga je, bežeč pred očetom Ajetom (Aeetes), usmrtila in po kosih zmetala v morje, da bi zadržala zasledovalce: O., Hyg.

Acastus -ī, m (Ἄκαστος) Akast,

1. sin tesalskega kralja Pelije, Laodamijin oče, Alkestidin brat, udeleženec kalidonskega lova: O., Hyg., Val. Fl., Iust.

2. Ciceronov suženj: Ci. ep.

Achaeus -ī, m Ahaj, Ahej,

1. heros eponymos ahajskega ljudstva, Ksutov sin, Jonov brat.

2. lidijski kralj: O.

3. gr. dramatik, starejši Evripidov sodobnik: O.

Acrota -ae, m Akrota, albanski kralj, brat Romula Silvija: O.

adoption [ədɔ́pšən] samostalnik
prisvojitev; posvojitev, adopcija; usvojitev, privzem; izposojenka (beseda), tujka; posinovljenje, pohčerjenje

brother by adoption po pol brat
country of adoption nova domovina

adoptíven adoptivo

adoptivni brat (otrok) hermano m (hijo m) adoptivo
adoptivni starši padres m pl adoptivos

adoptō -āre -āvī -ātum

1. izb(i)rati si kaj, (iz)voliti si kaj, vzeti kaj, jemati kaj; s predikatnim acc.: sociam te mihi adopto Pl., is agit causam, quem sibi provincia defensorem sui iuris adoptavit Ci., adoptare sibi aliquem patronum Ci.; se alicui Plin. v last se dati komu; z neživimi obj.: amnes Amm. (o Renu) piti, virtutes veterum Lamp. oprijeti se česa, privaditi se; pesn.: Etruscas Turnus adoptat opes V. vzame za pomoč.

2. occ. koga vzeti za svojega otroka, za sina ali vnuka, posvojiti koga, posinoviti koga, redkeje koga vzeti za svojega očeta (naspr. abdicare; prim. adoptio in arrogo): Pl., Ter., Cu., Icti., Eccl. idr., aliquem T., Suet., Q., Caecilius moriens testamento Atticum adoptavit (zato se je ta imenoval Q. Caecilius Pomponianus Atticus) N., ob easdem artīs a Micipsā ... in regnum (se) adoptatum esse S. ga je Mikipsa posinovil kot naslednika za vladanje; s predikatnim acc.: ad. aliquem sibi filium Ci., aliquem sibi patrem Plin.

3. pren.
a) ker je dobil posvojenec novo (t. j. posvojiteljevo) ime, je adoptare pogosto = ime (priimek) dati ali nadeti, imenovati: „frater“, „pater“ adde; ut cuique est aetas, ita quemque facetus adopta H. kakor je kdo star, (vzemi ga vljudno v svoje sorodstvo s primernim nagovorom =) nagovori ga s primernim sorodstvenim imenom („ljubi brat“, „ljubi oče“ itd.), Baetis ... Oceanum Atlanticum provinciam adoptans petit Plin. provinco po sebi imenujoč; tako tudi ad. cognomen Vitr. ali nomen Plin. ali nomen sibi Mart., ad. aliquid nomini suo Plin. čemu po sebi dati ime, ad. aliquid in nomen regis Stat. imenovati po kralju,
b) udeležiti se česa: adoptari in bona libertatis nostrae Fl.
c) vcepiti (vcepljati), s cepljenjem pridobi(va)ti: fac ramus ramum adoptet O. fruges adoptatae Col. poet.