Franja

be down neprehodni glagol
živeti v revščini
astronomija zaiti; znižati se (cene); poleči se; ležati bolan; biti slabe volje, potrt

be down and out propasti
be down on s.o. preganjati, ne marati koga

bèdreničav -a -o bolan za vraničnim prisadom

bedrid(den) [bédrid(n)] pridevnik
na posteljo priklenjen, hudo bolan

bjèsnjeti bjèsnīm (ijek.), bèsneti bèsnīm (ek.)
1. biti bolan za steklino: kad je najviše strvine, onda najviše psi bjesne; da im psi ne bi bjesnjeli, na Božić bacaju kosti kroz prozor
2. besneti, divjati, razsajati, udelavati, rohneti: ovaj je bio kod kuće, bjesnio upravo na ženu što mu je pri glačanju izgorjela hlače; po Rimu je bjesnio diktator Sula; na moru bjesni bura

bolòvati bòlujēm
1. bolehati, biti bolan: on boluje na očima, od jetre, od tuberkuloze, od stomaka, od uobraženosti
2. trpeti: bolovala je od beznadne ljubavi; srce mi boluje

brainsick [bréinsik] pridevnik
duševno bolan, blazen

brustkrank bolan na pljučih

cancéreux, euse [kɑ̃serö, z] adjectif, médecine rakav, bolan za rakom; masculin, féminin rakav(a) bolnik, -ica

tumeur féminin cancéreuse rakava bula

cardíaco srčen; na srcu bolan

cardiacus 3 (gr. καρδιακός iz καρδία želodčno ustje) želodčen: morbus Cels., Plin., Cael.; o živih bitjih na želodcu bolan: amicus Iuv., bos, equus P. Veg.; subst. cardiacus -ī, m: Ci., Sen. ph., Plin., non est cardiacus... hic aeger H.

cardiaque [kardjak] adjectif srčen; krepilen za srce; bolan na srcu; masculin, féminin bolnik, -ica na srcu; masculin krepčilo za srce

névralgie féminin cardiaque srčna nevralgija

catarroso agg. med. kataren, bolan za katarjem:
tosse catarrosa katarni kašelj

cerebrōsus 3 (cerebrum) na možganih bo-lan, besen, noroglav: Pl., Col.; od tod pren.: cerebrosus prosilit unus H. noroglavec, vročeglavec.

chīragricus 3 (gr. χειραγρικός)

1. na protin v rokah nanašajoč se, bolečine v rokah se tičoč: valetudo Cassian. protin v rokah.

2. bolan za protinom v roki: manus Sid. protinasta; subst. chīragricī -ōrum, m rokoboljci: Cels., Petr.

cholericus 3 (gr. χολερικός)

1. koleričen.

2. za kolero bolan: Plin.

coaegrōtō -āre obenem z drugim(i) biti bolan: Hier.

coeliacus 3 (gr. κοιλιακός)

1. trebušen, želodčen: dolor Ca., morbus Cels. zapeka, medicamentum Plin.

2. v trebuhu bolan: apes Varr.; subst. coeliacī -ōrum, m v trebuhu bolni ljudje: Plin.

colérico za kolero bolan

colérico m bolnik za kolero

coleroso

A) agg. ki je bolan za kolero

B) m (f -sa) bolnik, bolnica s kolero

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.