Franja

numeroso številen, bogat; ameriška španščina glasen, hrupen

nummātus 3 (nummus) denaren = petičen, bogat, premožen: marsupium Pl. polna denarja, bene nummatus Ci., H., Amm., nummatior revertor Ap.

òbīlan -lna -o, ȍbīlan -lna -o
1. obilen, bogat: naša je zemlja -a prirodnim bogatstvima; u znanju; obilan znanjem; obilan izbor
2. bujen, bohoten: -a kosa, brada
3. izdaten, rodoviten: -a priroda
4. ekspr. blesteč: obilan duh

obìlat -a -o
1. obilen, bogat: obilat vrutak
2. velik, širok: kaput mu je obilat; -ōst ž obilnost, bogatost

obílen -lna -o
1. obilan, obilat, bogat: obilen dež, zajtrk; -a žetev
2. golem, velik, krupan: obilen nos
3. gojazan, ugojen: njegovo -o telo; -o pril.
bogato, mnogo, veoma: -o poplačan
bogato nagrađen; ima -o hrane za zimo; -o se je najedel

obílen -lna -o prid. abundent, bogat, îmbelşugat; copios

onustus 3 (onus)

1. obremenjen, obtežen, natovorjen, otovorjen, naložen, obložen: iumentum, navis L., carri onustissimi Iul. Val., corpus Lucr. z jedjo obloženo, napolnjeno; z abl.: H., Ap., Amm. idr., onustus plurimā praedā Pl., praedā onustus Ci., naves frumento onustae Ci., asellus onustus auro Ci., spoliis orientis onustus V., currus quinque liberis onustus T.; z gen.: navis onusta remigum Auct. b. Afr. polna veslačev, magna vis camelorum onusta frumenti T.

2. metaf.
a) poln, bogat, obilujoč s čim: Cu., H., Lucr. idr., onusti cibo et vino (naspr. integri še tešči) Ci., ager fertilis et praedā onustus S., pharetra telis onusta T., terga onusta vulneribus T., aula onusta auro Pl., pectus onustum laetitiā Afr. fr.; z gen.: aula onusta auri Pl.

2. obremenjen, (duševno) potrt, tlačen, zatiran: fame onusti T., silno (hudo, zelo) lačni, onustus fastibus Pl., o. dolis astutiisque Pl., onustus sacrilegio Ph.; abs.: onustum gero corpus Pl. s starostjo obremenjeno.

opimo agg. knjižno

1. debel, masten

2. obilen, bogat

3. pren. rodoviten, roden

opimo bogat, obilen, izdaten

opīmus 3 (ops)

1. tolst, masten, debel, rejen, rodoviten, hranljiv, ploden: Gell., Val. Fl., Tert. idr., boves Ci., ager, regio Ci., Asia tam opima ac fertilis est Ci., campus L., arva V., o. Larissa H. (prim. Λάρισσα ἐριβῶλαξ Hom.), vitis Plin.

2. metaf.
a) obogaten, bogat, obilujoč s čim, poln česa: ager opimus copiis L., praedā opimus Ci., opus opimum casibus T. polno raznih pripetljajev.
b) obilen, bogat, „masten“; brhek, lep, postaven, krasen, sijajen, veličasten, čudovit, velik: Plin., Val. Max. idr., divitiae Pl., dapes V., praeda Ci., accusatio Ci. „mastna“, veliko dobička prinašajoča, messis Plin. iun. bogata, regnum L., habitus corporis Ci., si me palma … donata reducit opimum H., ornamenta Ci., triumphus H.; poseb. spolia opima L., V., tudi samo (subst.) opīma -ōrum, n (Plin. iun., Fl.) vojskovodjev plen, tj. orožje, ki ga je vojskovodja vzel ubitemu sovražnikovemu vojskovodji, ali pa častni (plemeniti) plen, tj. orožje, vzeto v dvoboju premaganemu sovražniku; enako ret.: opimum belli decus caeso rege expetens Cu.; pren. o govoru (preveč) nadut: opimum genus dictionis Ci., nimis opima pinguisque facundia Gell.

opīniōsus 3 (opīniō) poln domnev (podmen, mišljenj), bogat, obilujoč s podmenami (domnevami, mišljenji): Tert.

opíparo krasen, sijajen, bogat, obilen

opulēns -entis (ops)

1. bogat: matrona quaedam pollens et opulens Ap., omnia affluentia, omnia opulentia Ap., non opulens, nec egens Aus., opulenta senectus Aus.; subst. pl. m opulentēs -um, m bogatini (naspr. pauperes): N.

2. bogat z vojno močjo, z veliko vojaško močjo (velikimi vojaškimi silami), močan: castellum Ap.

3. mogočen, imeniten: civitas magna et opulens S.; adv. opulenter bogato, obilno, dragoceno, kras(ot)no, sijajno: non illos arte, me opulenter colam S. ne bom njih stradal, sebe pa mastil, ludos opulentius instructiusque quam priores reges facere L., opulentius epulari Iust., domus opulente ornata Ap.

opulent [ɔ́pjulənt] pridevnik (opulently prislov)
bogat, obilen, razkošen
botanika poln cvetov, razkošnih barv

opulent opulenten, obilen, bogat, razkošen, bujen

opulént -ă (-ţi, -te) adj.

1. bogat, obilen, opulenten

2. bujen, bohoten

opulèntan -tna -o opulenten, obilen, bogat

opulēnto agg.

1. knjižno obilen, bogat:
società opulenta družba izobilja

2. pren. bohoten; bujen:
donna opulenta bohotna ženska

opulentus 3, adv. -ē (soobl. = opulēns)

1. bogat, premožen, imovit, obilen, kras(ot)en, sijajen (naspr. inops): Mel., Sen. ph. idr., opulenti homines et copiosi Ci., multi privati opulenti ac potentes Ci., oppidum plenum atque opulentum Ci., o. Etruriae arva L., obsonium Pl., mensa Aug. obilna pojedina, opulentissimae Syriae gazae Ci., dona opulentissima Suet., opulenta ac ditia stipendia facere L.; z abl. bogat s čim: adulescens auro opulentus Pl., exercitus praedā o. L., pecuniā dites et voluptatibus opulenti T. polni denarja (premožni) in v razkošju živeči, templum donis opulentum V., Etrusci campi omnium copiā rerum opulenti L., Numidia agro virisque opulentior S.; tudi: bogat po čem, v sreči, glede na kaj: fortunā opulentus (naspr. fortunā egenus) Ap.; z gen. bogat s čim, poln česa: provinciae nec virorum inopes et pecuniae opulentae T. polne denarja = bogate, opulenta honorum copia H.; subst. pl. n: intactae regionis opulenta Cu. bogastvo.

2. bogat z vojno močjo, z veliko vojaško močjo, z velikimi vojaškimi silami, močan: minus opulentum agmen L. slabša vojna moč.

3. mogočen, imeniten, vpliven, ugleden, veljaven: parvis copiis bella gerere cum opulentis regibus S., opulentior factis L., opulentissimum et maximum regnum Antiochi Ci.; subst. pl.: opulenti (naspr. ignobiles) Enn., opulentiores (naspr. humiliores) Hirt.

4. metaf. vsebinsko bogat, z bogatim jedrom, jedrnat: oratio Gell., liber opulentissimus Gell.

pecūliō -āre -āvī -ātum (pecūlium) z zasebno imovino (lastnino), z zasebnim imetjem (premoženjem) obdariti: scelus tu pueri's: atque ob istanc rem ego aliqui[t] te peculiabo Pl.; pt. pf. pecūliātus 3

1. ki ima zasebno imovino: servus Icti.

2. imovit, premožen, bogat: Balbus quaestor … traiecit sese in regnum Bogudis plane bene peculiatus Asin. Poll. in Ci. ep., libertus satis p. Ap.