Franja

sovrastante agg.

1. zgornji, zgoraj ležeč

2. bližnji, skorajšnji

3. pren. superioren

stretto

A) agg.

1. stisnjen:
a bocca stretta pren. nerad
a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi

2. tesno ob, tik ob:
prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom

3. tesno povezan, bližnji, intimen:
amicizia stretta intimno prijateljstvo
parente stretto bližnji sorodnik
essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom

4. prisiljen, gnan:
è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil

5. nujen, hud

6. stiskaški, skopuški:
tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti

7. ozek, tesen:
calzoni stretti ozke hlače
andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
il vestito mi va stretto obleka mi je ozka

8. strog; strikten:
stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati

9. čist (narečje, govor):
parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino

10.
lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše

11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)

B) avv.

1. tesno; močno:
stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
parlare stretto izgovarjati ozko

2. pren. strogo, striktno

C) m

1. morska ožina

2. glasba stretto (pri fugi)

sub- [sʌb] predpona
pod-, nižji; stranski; nepopoln, približen; mejni, bližnji
kemija bazičen

toward¹ [tóuəd] pridevnik (towardly prislov)
ki je v teku, ki se mora zgoditi
zastarelo prihajajoč, bližnji
zastarelo pripravljen, voljan, poslušen; obetaven

work is toward delo je v teku

vicinal [vísinəl] pridevnik
soseden, bližnji, blizek; krajeven, lokalen

viciniore agg. admin. bližnji, soseden

vīcīnor -ārī (vīcīnus) sosedovati, biti soseden (sosednji), biti blizu: Sid.; poseb. pogosto vīcīnāns -antis bližen, bližnji, blizu (zraven) se nahajajoč: latera, corpus Cael., Plaustrum M.; z dat.: vicinantia capiti loca Cael., cum vicinantibus sibi gingivis Cael.; metaf. biti blizu, biti podoben: quia vicinaretur innocentiae festinata correctio Sid.

vīcīnus 3 (vīcus)

1. sosednji, soseden, bližnji, blizu bivajoč: terra O., vicinae silvae H., urbes V., H., legatos circa vicinas gentes misit L., in fundum vicini consulis Ci., vicini furis vidit nuptias Ph., vicinum bellum L. ali vicinus Mars Tib. vojna v soseščini, vicinissime frui Aug. v največji bližini; pesn.: vicina iurgia H. s sosedom; z dat.: Macr. idr., Thessalia, qua est vicina Macedoniae L., sedes vicinae astris V., caelo vicinum liquit Olympum Tib., viae vicina domus fuit O., parti vicinior esset O. Od tod subst.
a) vīcīnus -ī, m sosed: Pl., V. idr., finitimi ac vicini Ci., ne vicini quidem proximi sentiunt Ci., bonus sane vicinus H., omnes vicini (sc. te) oderunt H., vicinus eius mulieris Ci.
b) vīcīna -ae, f soseda: Pl., Ter., Lucan., Q. idr., vicina seni non habilis Lyco H., anus vicina loci O., Fidem in Capitolio vicinam Iovis Ci. (o svetiščih teh dveh božanstev).
c) vīcīnum -ī, n sosedstvo, soseščina, bližina, v pl. sosednji kraji, bližnji kraji, okolica, obližje: in vicino Cels., Sen. ph., Plin. v bližini, e (ex) vicino Col., Plin., sonitu plus quam vicina fatigat O., amnis rigans vicina Plin., vicina Syriae Plin.

2. metaf.
a) (po času) bližnji, blizu bivajoč, včasih grozeč, preteč: Serv. idr., mors Ph., exitium Eutr., morti vicinus Aug., Hier.; subst.: vicinus eorum temporum Hier.
b) soroden, podoben, skoraj enak: vicinam eius (sc. dicendi facultatis) atque finitumam dialecticorum scientiam assumere Ci. z njo sorodno in stikajočo se, vicinus proximusque diis (sc. homo) Sen. ph., odor vicinus nardo, ferrum molle plumboque vicinius, vocabulum vicinum Plin., quae sunt vicina, cui vicinum est, rebus vicinis uti, vicina virtutibus vitia Q.

voisin, e [vwazɛ̃, in] adjectif sosednji, bližnji, ki meji na; masculin sosed, féminin soseda

way traffic [wéitræfik] samostalnik
ameriško železniški bližnji promet

ближний bližnji

бли́жній¹ прикм., blížnji prid.

близкий blizek, bližnji; ki je srcu blizu, prijatelj, sorodnik

навко́лишній прикм., blížnji prid., okóliški prid.

недалёкий bližnji; nedaven; (pren.) omejen

окрестный okoliški, bližnji, sosednji

приближённый približen; bližnji; zaupen; m zaupna oseba

прилегающий sosednji, bližnji

родной roden; soroden; lasten; drag, ljub; bližnji;
родная страна domovina;
родной дом očetna hiša;
родной язык materinščina
родные m pl. svojci, sorodniki

accōsto

A) avv. zraven, poleg, blizu:
venire accosto priti zraven, pristopiti
accosto accosto zelo blizu, čisto zraven

B) prep.
accosto a zraven, poleg:
stare l'uno accosto all'altro stati drug poleg drugega

C) agg. toskansko priprt:
lascia la porta accosta vrata pusti priprta; bližnji:
la scuola accosta bližnja šola

Č) m

1. približanje, kombiniranje, kombinacija

2. pren. poznanstvo, zveza, zaslomba, protekcija

3. navt. pristajališče

4. šport bližanje (balinanje)