Franja

home³ [hóum] samostalnik
dom, domačija, stanovanje; domovina; zavetišče
figurativno domača streha
šport, figurativno cilj

at home doma, v domovini
an at-home sprejemni dan
at home in (ali on, with) vajen česa, doma (v računstvu)
home for the aged dom za upokojence
away from home odsoten, odpotoval, v tujini
charity begins at home vsakdo je samemu sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvaril
not at home to ne biti doma za goste, ne sprejemati gostov
long (ali last) home zadnji dom, grob
to draw to one's long home bližati se koncu, umirati
to eat s.o. out of the house and home spraviti koga ob vse, živeti na tuj račun
to feel at home počutiti se kot doma
to make o.s. at home biti kakor doma, vgnezditi se pri kom
to make s.o. feel at home potruditi se, da se kdo počuti kot doma
there is no place like home doma je najlepše

inminente bližnji; preteč

ser inminente bližati se

iti² (gre, gresta, gredo)

1. ura, stroj: gehen, stroj: laufen (die Uhr geht, die Machine geht/läuft); figurativno tek stvari: seinen Lauf nehmen; figurativno (potekati) gehen, laufen
figurativno iti gladko [glattgehen] glatt gehen

2. (bližati se) kaj gre h koncu (etwas) geht zu Ende
kdo gre proti 60. letu (jemand) geht auf die (60)
ura gre proti polnoči /gre na polnoč es geht auf/gegen Mitternacht

3. vlak, avto ipd.: (peljati) fahren

4. (biti mogoč) gehen (ne bo šlo es geht nicht)

5. kapaciteta:
v posodo, vrečo, vagon ipd. gre 5 litrov, 12 kg, 6 ton gehen in (etwas); račun: gehen (kolikokrat gre 5 v 15? wie oft geht 5 in 15?)

6.
tja gre (tja spada) kos pohištva: passen

7.
omara ipd. gre skozi vrata, hodnik: passen

8. (pritiče) komu kot pravica: (jemandem) zustehen, zukommen

9. se prodaja: gehen (dobro gut, povsod überall, slabo schlecht)

10. sonce, mesec, zvezde:
iti za goro untergehen (sonce/luna gre za goro die Sonne/der Mond geht unter)

11.
denar je šel (das Geld) ist dahin/weg/futsch
napeljava je šla (die Leitung) ist kaputt

k²

1. zu (iti k bratu/železnici/izpitu/mesu/zeleni obleki; spadati/prištevati k sesalcem; sesti k mizi/večerji; čestitati k jubileju; k 5.točki)
k stvari zur Sache

2. (tik ob, prislonjeno k) an (etwas); pripeti k/priključiti (k): an

3. (proti) krajevno: auf … zu
iti k čemu /h komu (bližati se) auf (etwas/jemanden) zukommen

4. (proti) časovno: gegen (k jutru gegen Morgen)

5. iti k prireditvi: in (eine Veranstaltung)

kônec end; finish; termination; completion, conclusion, close; (iztek) expiration; (prenehanje) cessation; (razpust) break-up; (posledica) issue, result

brez kônca endless
na kôncu finally, in the end, at the end
do kônca to the end, to the last
do kônca 19. stol. up to the end of the 19th century
proti kôncu towards the end
do samega kônca (= do smrti) up to the bitter end, to the very end
konec koncev finally, at long last, in the long run
kônec tega meseca at the end of the present month
kônec svetá the end of the world
na drugem kônu at the far end
biti pri, na kônu to be at an end
z njim je kônec (izgubljen je) he is done for, it is all over (ali up) with him, arhaično he is undone
imeti slab kônec to come to a bad end
vsega je enkrat kônec there is an end to every thing
njegovi nevednosti ni kônca there is no end to his ignorance
bližati se kôncu to draw to an end (ali to a close)
poslušaj me do kônca! hear me out!
priti do kônca to come to an end
privesti do kônca to bring to an end
napraviti kônec s kom (pokončati ga) to make an end of someone
imeti na kôncu jezika (figurativno) to have (something) on the tip of one's tongue
temu boš moral napraviti kônec (pogovorno) you will have to put your foot down on that
napraviti čemu kônec to put an end to something
to pride konec koncev na isto it comes to the same thing in the end
ni še videti kônca the end is not yet in sight
začeti na napačnem kôncu pogovorno to get hold of the wrong end of the stick
kônec dober, vse dobro all's well that ends well

korák (-a) m

1. passo:
drobni, veliki, dolgi koraki piccoli, grandi, lunghi passi
osnovni koraki primi passi
plesni korak passo di danza
negotovi, odločni koraki passi malfermi, sicuri
pren. z orjaškimi koraki a passi da gigante
vojaški korak passo cadenzato
napraviti, storiti, delati hitre korake andare, muoversi a passi veloci
storiti potrebne korake za nekaj fare i passi necessari per qcs.
pren. bližati se s kilometrskimi koraki avvicinarsi a gran passi

2. (hoja) passo, andatura:
pospešiti korake accelerare il passo

3. pren. (v prislovni rabi izraža prostorsko ali časovno oddaljenost) passo:
stopil je za korak bliže si avvicinò d'un passo
en sam korak je do sreče la felicità è a un passo

4. (mesto med nogami) inforcatura

5. pren. (dejanje, ukrep, ravnanje) passo, mossa, decisione:
korak je bil nepremišljen è stato un passo falso
diplomatski koraki vlade passi diplomatici del governo

6. strojn. passo; pren.
v čem delati prve korake fare, muovere i primi passi in
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati korak s kom stare al passo con qcn.
hoditi, iti v korak s časom mettersi al passo coi tempi
iti v korak, v koraku andare a passo d'uomo
kaj ugotavljati na vsakem koraku constatare qcs. a ogni passo
bližati se korak za korakom avvicinarsi passo passo
šport. drsalni korak passo pattinato
bočni, križni, menjalni korak passo laterale, incrociato, alternato
gosji korak passo dell'oca
voj. paradni korak passo di parata
strumni korak passo cadenzato
voj. v korak! passo!

nahe² Adverb blizu; nahe an blizu česa, tam nekje pri; zum Greifen nahe čisto blizu; nahe verwandt v bližnjem sorodstvu; nahe sein blizu/bližati se; ➞ näher, nächst

nahen: sich nahen bližati se

näher bližji; Weg: krajši; Angaben: podrobnejši; nähere Bekanntschaft machen mit pobliže se seznaniti z; Adverb betrachten usw.: pobliže; näher kommen bližati se

nähern: sich nähern bližati se, približevati se; sich einander nähern zbližati se

nigh² [nái] prislov
arhaično, narečno (časovno in krajevno) blizu (to)

nigh to (ali unto) death na pragu smrti
nigh but; ali well nigh skoraj
to draw nigh to bližati se

prihaja|ti¹ (-m) priti (immer wieder) kommen (po cesti die Straße entlangkommen, gor hochkommen, dol herunterkommen, sem herkommen), (prispeti) gelangen; z vozilom: kommen, angefahren kommen, na konju: kommen, angeritten kommen
ne prihajati v družbo ipd.: sich selten/rar machen
prihajati in odhajati kommen und gehen
figurativno (bližati se) sich nähern, rok, datum, čas: näherrücken, nahen
prihaja jesen/pomlad/zima es wird Herbst/Frühling/Winter

rapprocher [-prɔše] verbe transitif (zopet) približati; optique bliže pokazati; figuré zbližati, pomiriti, spraviti; zmanjšati (razmik, oddaljenost); spraviti v dotik; primerjati; postaviti eno poleg drugega

se rapprocher (pri)bližati se (de quelque chose čemu); stopiti bliže, priti si bliže; spraviti se, pomiriti se
rapprocher sa chaise približati, primakniti svoj stol
ils ont été rapprochés par le malheur nesreča jih je zbližala
les deux familles se sont rapprochées après de longues années de brouille obe družini sta se spravili po dolgih letih sprtosti
l'avion rapproche les distances letalo skrajša razdalje

rising [ráiziŋ]

1. pridevnik
dvigajoč se, vzpenjajoč se, vstajajoč, vzhajajoč; napredujoč; rastoč, doraščajoč

rising of ameriško, pogovorno nad, nekaj več kot
rising of a hundred (nekaj) čez 100 mož
rising 100 men točno 100 mož
a rising barrister (politician) mnogo obetajoč odvetnik (politik, ki ima veliko bodočnost)
rising diphthong rastoč dvoglasnik
the rising generation prihajajoča, doraščajoča generacija
rising pitch rastoč lon
she is rising sixteen v 16. letu je
to be rising fifty bližati se 50. letu

2. samostalnik
dviganje, dvig, vstajanje
religija vstajanje; upor, vstaja; povišanje, napredovanje, rast(enje), zvišanje (cene), naraščanje (vode); vzpon, strmina, klanec, vzpetina; grič, višina; nabreklost, majhna oteklina; gnojen mozoljček (na koži), fistula, čir, prišč; zaključek (konec) seje

rising of temperature dvig, porast temperature

sédemdeset (-ih) numer. settanta:
biti kakih sedemdeset let star essere sui settanta, sulla settantina
bližati se sedemdesetim (letom) avvicinarsi alla settantina

settantina f

1. sedemdeseterica

2. sedemdeset let (starost):
avvicinarsi alla settantina bližati se sedemdesetim (letom)

sheer¹ [šíə]

1. samostalnik
navtika odklon (odmik) od določene smeri, nagel obrat ali odklon od ravne poti

2. neprehodni glagol
navtika napraviti nagel odklon od določene smeri ali ravne poti
figurativno odmakniti se, oddaljiti se (from od)
ločiti se

to sheer off oditi, oddaljiti se, ločiti se; navtika odmakniti se od določene smeri
to sheer up navtika bližati se od strani

soixantaine [swasɑ̃tɛn] féminin

une soixantaine de (personnes) kakih šestdeset (oseb); starost 60 let
avoir la soixantaine biti 60 let star
approcher de la soixantaine bližati se svojim 60 letom

superus 3 (super)

A. pozitiv zgoraj stoječ, zgoraj ležeč, (z)gornji, pozémski, pozêmeljski, nadzêm(elj)ski (naspr. īnferus spodnji, dolnji, podzemski, podzemeljski)

1. redkeje v sg.: limen Pl., Nov. ap. Non., lumen Enn. ap. Macr., V., Lucr., pars Lucr., mare superum Pl., Ci., Mel., Plin. ali superum mare Suet. zgornje (Zgornje) morje = Jadransko morje (naspr. mare inferum = Tirensko (Etrur(ij)sko) morje), v pismih tudi samo superum: iter ad superum, navigatio infero Ci. ep.; superi regnator Olympi V., supero caelicolûm regi V., inferus an superus tibi fert deus funera, Ulixes? L. Andr. ap. Prisc., Iuppiter superus (naspr. Iuppiter inferus = Pluto) Cat., Sen. tr. Pogosto v adv. abl. sg. f superā in (sinkop.) suprā (gl. suprā); kot subst. sg. n de superō Pl., Lucr. ali ex supero Lucr. od zgoraj. — Redka soobl. super -era -erum: super inferque vicinus Ca., quam (sc. naturam) totus habet super ignis Lucr. —

2. pogosteje (klas. v večini primerov) v pl.: spectatores rerum superarum et caelestium Ci., superae sedes O. nebeška, superis regnis detrudere Iovem V., superis ab oris V. z (z)gornjega sveta, superas evadere ad auras V. k pozemskim (pozemeljskim, dnevnim) sapam, na zgornji svet, superas caeli venire sub auras V., di superi atque inferi Pl., omnes di superi inferi Ter., di superi et inferi Ci., superi divi V., di superi H., superis deorum gratus et imis H. Kot subst.
a) superi -ōrum (pesn. večinoma -ûm), m α) (sc. dii) zgornji (pozémski, pozêmeljski, nadzemeljski, nebeški) bogovi, nebeščani, potem bogovi nasploh: flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., quae superi manesque dabant V., multum ille et terris iactatus et alto vi superûm V., aspiciunt superi mortalia O., rex superûm trepidare vetat O., superorum numina O., quis … digne scripserit … Tydiden superis parem? H., vota movent superos Pr. β) zgornji svet, ljudje na zemlji, zemljani (naspr. īnferi podzemlje, podzemljani): hic multum fleti ad superos … Dardanidae V. na zgornjem svetu, na zemlji (= od zemljanov) objokovani, viden, ut … (sc. Romulum) pater ipse suo superûm iam signat honore? V., quam apud superos habuerat magnitudinem (sc. Pompeius), illibatam detulisset ad inferos Vell. γ) (še) živi, (še) živeči (naspr. mrtvi, rajni(ki), pokojni(ki)): Vell.
b) supera -ōrum, n zgornje, višina: nihil habent haec genera proni et supera semper petunt Ci., ut omnia supera infera, prima ultima media videremus Ci., supera alta V. zgornji predeli, nebeške višine (višave), supera ardua V. zgornje višine, supera convexa V. nebesni obok.

B. komparativ superior -ius

1. bolj zgoraj (višje) se nahajajoč (ležeč, stoječ), (bolj) (z)gornji, višji (naspr. inferior -ius): in superiore qui habito cenaculo Pl., deiectus vero qui potest esse quisquam nisi in inferiorem locum de superiore motus? Ci., inferiore omni spatio vacuo relicto superiorem partem collis … densissimis castris compleverant C., legionis nonae et decimae milites … confectos Atrebates … ex loco superiore in flumen compulerunt C. ali de superiore loco in eum impetum faciunt C. z višine, od zgoraj, tota domus superior vacat Ci. ep., superior pars Corn., fluminis pars L., pars aedium N., vada L., mare superius (mare superum) L., regio C., loca C. višje ležeče zemljišče, višje ležeče področje, višje ležeč položaj, labrum C., molares Col. zgornji kočniki, ex superiore fastigio Cu., Moesia superior Eutr. Zgornja Mezija; n pl. subst.: cuius (sc. muri) ima saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu. spodnji deli, zgornji deli; occ.
a) de loco superiore dicere ali agere Ci. s sodnega stola, s sodnega odra (kot pretor); toda: agere beneficio populi Romani de superiore loco Ci. ali e superiore loco contionari Ci. = de rostris z govorniškega odra, z govorišča; prim.: meos multos et illustres et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep. tako s sodnega stola (odra) kot tudi v navadnem življenju, sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci. (gl. inferior in aequus).
b) (v kakem spisu) predhoden, spredaj (zgoraj) se nahajajoč, prejšnji (naspr. inferior sledeč, naslednji): scriptura superior Ci., exemplum superius, duo superiores libri Lact.

2. metaf.
a) (časovno) prejšnji, pretekel, nekdanji, minul: annus Ci., C., Suet., anno superiore Ci., N., superioribus annis S., superioribus diebus Ci., C., quid proxima, quid superiore nocte egeris Ci. zadnjo, predzadnjo noč, aetas Ci. višja starost, postaranost, priletnost, ostarelost, starost, omnes aetatis superioris C. vsi priletnejši (možje), pastores aetate superiores Varr. starejši (naspr. pueri), superiorum (sc. hominum) aetas Ci. ljudi, ki so prej živeli; od tod superior (sc. aetate) o istoimenskih osebah = starejši: superioris filius Africani Ci., ad illius superioris Africani in re gerunda celeritatem Ci., superior Dionysius Ci., N.; tempus superius (naspr. tempus posterius) Ci., superioribus temporibus Ci. ep., cum sentiret neque libere neque vere sibi de superioribus (sc. temporibus, naspr. inferiora tempora) tradendi potestatem relictam Suet., in superiore vita Ci., superior vir, uxor, superiores nuptiae Ci., comitia, leges, coniuratio, bellum, facinus Ci., factum superius, superiora aestiva Hirt., superioribus proeliis exercitati C., cuique superiorum regum … gloria par L., superior crudelitas, superioris solis defectiones N., addunt ad superiores totidem naves N. prejšnjim ladjam = ladjam, ki so že bile, ki so jih že imeli, superius genus Pl. prej omenjena, ut dixi superius (adv.) Pl. prej (= (bolj) zgoraj); kot subst. m. pl.: frumentum sumpsit sicuti superiores Ci. kakor njegovi predniki (predhodniki); kot subst. n. pl.: superiora illa, quamquam ferenda non fuerunt, tamen, ut potui, tuli Ci. tiste (one) prejšnje prigodke.
b) (po dostojanstvu, činu, stanu, redu) višji, odličnejši: ut ii, qui superiores sunt, summittere se debent in amicitia: sic quodam modo inferiores extollere Ci., qui monent, ut quanto superiores simus, tanto nos geramus summissius Ci., superioris etiam ordinis nonnulli C. nekateri (častniki) višjega čina, nekateri višji poveljniki, nonnulli ex inferioribus ordinibus … virtutis causā in superiores erant ordines … traducti C.; z abl.: honoris gradu superior, superior factus ordine Ci. ep.; kot subst. m. višji, nadrejeni, predstojnik: premendoque superiorem … sese extollebat L., cui omnem honorem ut superiori habuit Vell., invident autem homines maxime paribus et inferioribus … ; sed etiam superioribus invidetur Ci., superbia viri aequalium quoque, adeo superiorum intolerantis T.
c) (po dobrih lastnostih, veljavi, moči in drugih prednostih) imenitnejši, izvrstnejši, mogočnejši, močnejši, druge v čem prekašajoč, druge presegajoč, nadvladujoč nad kom, čim ali koga, kaj, prevladujoč (nad kom, čim), obvladujoč koga, kaj, zmagujoč (nad kom, čim), zmagovit, premagujoč koga, kaj, kot zmagovalec: aliquis superior Ci. imenitnik, imenitnež, superior contra improbos Ci., populus superior factus Ci. je zmoglo, je prevladalo, je nadvladalo, se, quo impudentius egerit, hoc superiorem discussurum Ci., superiores habebantur C., extemplo, simul pares esse coeperint, superiores erunt L. bodo prevladali (prevladovali) nad vami, in causā superiorem aliquem facere L.; poseb. kot voj. t.t. proelio superior discedere S. ali samo discedere superior N. priti iz boja kot zmagovalec, oditi z bojišča kot zmagovalec, iziti iz boja kot zmagovalec, zmoči koga, premagati koga, zmagati nad kom, ut nostri omnibus partibus superiores fuerint C. da so zmagali, da so bili zmagalci, hoc ipso fiunt superiores, quod nullum … acceperant detrimentum C. so zmogli, so premagali, res Romana erat superior L. je bila zmagovita, je zmagala, quo proelio fuit superior N. je ostal zmagovit, multo superiores bello esse coeperunt N. precej prevladovati (obvladovati, nadvladovati); pogosto z abl. (glede na kaj, po ali v čem): facilitate et humanitate superior Ci., pecuniis superiores Ci., loco, fortunā, famā superiores Ci., vi potius superiores quam iustitiā pares Ci., quod hostes equitatu superiores esse intellegebat C., causā superior L. za kogar govori pravica, komur v prid govori pravica. — Adv. superius, gl. suprā.

C. superlativ

I. superrimus (superrumus) 3 najvišji; to obl. navajata Varr. in Char. —

II. suprēmus 3 (prim. extrēmus: exterus, postrēmus: posterus)

1. (krajevno) najzgorn(j)ejši, najvišji, najskrajnejši, večinoma le pesn. in partitivno = najvišji del česa, vrh česa: supremus mons H., montes supremi Lucr., clamore supremos implerunt montīs V., rupes Sen. tr., arx Cl.; podobno: supremae Thetyos unda Mart.

2. (časovno) (najbolj) zadnji, (najbolj) poslednji; atrib. supremā nocte V., in te suprema salus V., manum supremam imponere bellis O. = končati vojno, supremis testamenti verbis T., iudicia (sc. hominum) suprema Plin. iun., Q. oporoke, tabulae Mart. oporoka, senecta suprema Plin. skrajna, visoka, siva, supremis suis annis Plin.; partitivno: sole supremo H. ob zadnjem sončnem siju, ob sončnem zahodu, nocte suprema Col. ob koncu noči. Poseb. o koncu življenja, obhajati (doživljati, preživljati) zadnji dan = umreti; od tod o vsem, kar je povezano s smrtjo: dies supremus Ci. zadnji (smrtni) dan, dan smrti, supremo vitae die Ci., supremo eius die Ci., supremā die H., diem obire supremum N., spoliatus illius supremi diei celebritate Ci. brez pogrebne svečanosti, prikrajšan za pogrebno slovesnost (za pogreb), hora suprema Tib. = supremum tempus H. zadnja ura, smrtna ura, ura smrti, supremo in tempore Cat., genitor digressu dicta supremo fundebat V., oscula suprema O. zadnji poljubi, poslovilni poljubi, mors suprema H. = supremus finis H. konec življenja, smrt = suprema funera O., mittit mille viros, qui supremum comitentur honorem V. ki naj bi ga (mrliča) častno spremljali, suprema munera V. zadnja (poslednja) čast, suprema officia Petr., T. pogreb, supremi tori O. mrtvaški oder, skolke, pare, supremus ignis O. grmada, supremi tituli Plin. iun. nagrobni napisi, supremum iter H. zadnja pot, suprema eius (sc. Augusti) cura Plin., in suprema ire Plin., Troiae sors suprema V. poguba, pogibel, uničenje, porušenje, razrušenje, razrušitev, dies regnis illa suprema fuit O., Phrygiae casus venisse supremos Cl.; enalaga: sociamque tori vocat ore supremo O. z umirajočimi usti, umirajoč, suprema versare lumina O. = versare supremo lumina motu O. poslednjič obrniti (obračati) oči. Pogosto kot subst. suprēma -ōrum, n
a) zadnji trenutki, zadnja (smrtna) ura, ura smrti, smrt, konec življenja: carmen, quo Germanici suprema defleverat T., agitare de supremis T. misliti na samomor, supremis adpropinquare ali admotum esse (bližati se) T., sentire suprema Plin., supremis divi Augusti Fausta quaedam … famem … portendit Plin., aliquem in supremis consolari Q.
b) zadnja (poslednja) čast, pogreb, pogrebna slovesnost (svečanost): cineri ingrato suprema ferebant (so izkazovali) V., cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T.
c) smrtni ostanki sežganega trupla, kosti, mrtvo truplo: supremis eius plures honores dati L. epit., habitus supremis honor T., humare suprema Amm.
d) poslednja volja, zadnje uredbe, oporoka, volilo: Icti., nihil primo senatus die agi passus est nisi de supremis Augusti T.

3. (po meri, stopnji, dostojanstvu)
a) najvišji, največji, najskrajnejši, skrajen, najhujši: supremum supplicium Ci., mulcta suprema Gell., macie confecta supremā ignoti nova forma viri V.; subst. suprēmum -ī, n skrajno, najskrajnejše: ventum ad supremum est V. namen in smoter je dosežen.
b) najvišji, najvzvišenejši, prevzvišen: supremus Iuppiter Pl., Ter., H. ali Iuppiter supremus Pl., Iunonis supremi coniugis templum Poeta ap. Plin., tu me … supremum habuisti comitem consiliis tuis Pl., supremus deus Lact.

4.
a) adv. acc. sg. n suprēmum zadnjič, zadnjikrat, poslednjič, poslednjikrat: Plin., Ps.-Q. (Decl.), animamque sepulcro condimus et magnā supremum voce ciemus V. (o trikratnem poslovilnem pozdravu vale), quae mihi tum primum, tunc est conspecta supremum O.
b) adv. abl. sg. n suprēmō zadnjič, poslednjič: anima exitura supremo Plin. —

III. summus 3, gl. summus.

sur [sür] préposition na; proti (smer, čas); o; za

sur soi pri sebi
sur l'heure takoj
sur ce(la) na to
sur toute(s) chose(s) predvsem
coup sur coup udarec za udarcem
lettre sur lettre pismo za pismom
sottise sur sottise neumnost za neumnostjo
un jour sur deux vsak drugi dan
une fois sur mille enkrat na tisoč
sur le soir proti večeru
sur la recommandation na priporočilo
sur terre et sur mer na zemlji in na morju
sur notre invitation na naše povabilo
vêtement masculin sur mesure obleka po meri
aller sur ses 30 ans, sur sa cinquantaine bližati se svojemu tridesetemu, petdesetemu letu
arriver sur les huit heures priti proti osmi uri
avoir son portefeuille sur soi imeti listnico pri sebi
affirmer sur son honneur zatrjevati pri svoji časti
ce verbe se conjugue sur finir ta glagol se sprega kot (glagol) finir
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
se diriger sur Paris kreniti proti Parizu
(familier) c'est sur le journal to je v časopisu
l'emporter sur quelqu'un zmagati nad kom, premagati koga
être sur le départ nameravati odpotovati
être sur ses gardes čuvati se, paziti se
être sur un travail biti pri delu
la clef est sur la porte (familier) ključje v vratih
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
graver sur le marbre gravirati v marmor
juger les gens sur les apparences soditi ljudi po zunanjosti
marcher sur les pas de quelqu'un iti za kom
mettre quatre chrvaux sur une voiture vpreči štiri konje v voz
recevoir visite sur visite dobivati obisk za obiskom
sur cent candidats soixante ont été reçus od 100 kandidatov jih je bilo 60 sprejetih
prendre exemple, modèle sur quelqu'un zgledovati se po kom
refeter une faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
rester, se tenir sur la défensive ostati v defenzivi
retenir sur les gages odtegniti od plače
revenir sur ses pas vrniti se
tirer sur quelqu'un biti podoben komu, vreči se po kom
tomber sur quelqu'un naleteti na koga
tourner sur son axe vrteti se okoli svoje osi
travailler sur quelque chose delati na čem
se tromper sur quelqu'un varati se, zmotiti se v kom
vivre les uns sur les autres stanovati, živeti na tesnem