жилище n bivališče; stanovanje, hiša
житло́ -а́ с., bivalíšče -a s.
местожительство n bivališče
местопребывание sedež, bivališče
пребывание n (pre)bivanje; (zast.) bivališče
abitacolo m
1. kabina (pri avtomobilih, letalih, vesoljskih ladjah)
2. navt. kompasna hišica
3. star. skromno bivališče, stanovanjce
abituro m knjižno koča, borno bivališče
aggiustare
A) v. tr. (pres. aggiusto) popraviti, popravljati; poravnati:
aggiustare un vestito, un orologio popraviti obleko, uro
aggiustare il tiro korigirati topniško streljanje
aggiustare un diverbio poravnati spor
aggiustare i conti pren. poravnati račune
aggiustare uno per le feste pren. koga pošteno premikastiti
ora ti aggiusto io! ti že pokažem!
aggiustare il colpo dobro nameriti
aggiustare lo stomaco okrepčati se
B) ➞ aggiustarsi v. rifl. (pres. mi aggiusto)
1. najti zasilno bivališče
2. sporazumeti se, pogoditi se:
ci aggiusteremo facilmente sulle condizioni di pagamento o plačilnih pogojih se bomo lahko pogodili
Alterssitz, der, bivališče za stare dni
ascētēria -ōrum, n (gr. ἀσκητήρια) bivališče pokorilcev svojega mesa: Cod. I.
aviārius 3 (avis) ptičji: rete Varr. Od tod subst.
1. aviārius -iī, m ptičji strežnik: Col.
2. aviārium -iī, n
a) ptičnica, ptičnik: Varr., Ci. ep., Col., Plin.
b) ptičje bivališče, pasišče, vališče: rubent aviaria bacis V.
barraca ženski spol koča, baraka, zasilno bivališče
Behelfsheim, das, zasilno bivališče
Behelfsunterkunft, die, zasilno bivališče/prenočišče
camp1 [kæmp] samostalnik
tabor, taborišče, šotorišče, začasno bivališče; šotorjenje
figurativno vojaško življenje
to break up (ali strike) a camp zapustiti, pospraviti taborišče
concentration camp koncentracijsko taborišče
camp follower marketandar(ica); vojaška prostitutka
to pitch a camp utaboriti se
in the same camp enakih misli
courts and camps dvorsko in vojaško življenje
cantonment [kæntú:nmənt] samostalnik
nastanitev vojske; bivališče vojske
cantonnement [-tɔnmɑ̃] masculin, militaire nastanitev (vojaštva) po hišah; začasno bivališče (vojaštva); ločen pašnik (za bolno živino)
coenobium -iī, n (gr. κοινόβιον) skupno bivališče, samostan: Eccl.
contubernium -iī, n (cum in taberna)
1. šotorska skupnost, sošotorništvo, vojaško tovarištvo, družabništvo: Veg., infans … in contubernio legionum eductus T., provinciales sueto militum contubernio gaudebant T.
2. drugovanje, prijateljevanje plemenitih mladih Rimljanov z vojskovodjo ali pretorjem (namestnikom) v provinci, vojaški sprevod, vojaško spremstvo (prim. contubernālis 2.): contubernii necessitudo Ci., is eo tempore contubernio patris ibidem militabat S. (o mladem Metelu), iam inde a puero patris contubernio Romanis quoque bellis … adsuetum, missum (esse) a patre in expeditiones multas L., stipendia prima (Caesar) in Asia fecit Marci Thermi praetoris contubernio Suet.; iron.: illud contubernium muliebris militiae Ci. družabno življenje (pretorja Vera) z ljubico.
3. pren. stanovanjska skupnost, hišno (mizno) prijateljstvo, sploh zaupno prijateljevanje (občevanje) s sorodniki, prijatelji, učenci idr.; arto contubernio intime iunctus Ap., primum in matris, deinde Liviae Augustae proaviae suae contubernio mansit Suet., ut … villulae nostrae maxima commendatio ex tuo contubernio accedat Plin. iun., Metrodorum et Polyaenum magnos viros non schola Epicuri, sed contubernium fecit Sen. ph.; tudi skupno (pre)bivanje živali z ljudmi in obratno, sožitje z živalmi (ljudmi): si hominis contubernium passa est (bestia immanis) Sen. ph., fortuitum feles contubernium fraude evertit Ph.; pren. (o abstr.) adeo felicitatis et moderationis dividuum contubernium est Val. Max. tako redko bivata sreča in umerjenost pod eno streho, necesse est assidua sit in tam magno contubernio rixa Sen. ph. v toliki druščini grehov; occ. divji zakon, priležništvo, koruzništvo, in sicer sužnja s sužnjo (v Rimu je bila zakonska zveza med sužnjema sklenjena le z gospodarjevim dovoljenjem): Col., Dig., si quos contubernii liberorumque, quos servitus coëgisset adgnoscere, amor detineret Cu., ali svobodnjaka s sužnjo, ljubico oz. svobodnjakinje s sužnjem (naspr. conubium): Petr., Dig., mulier ei in contubernio tradita Cu., post uxoris excessum Caenidem, Antoniae libertam … , dilectam quondam sibi revocavit in contubernium Suet.; tudi o priležništvu dveh moških: pudicitiae eius (Caesaris) famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernum laesit Suet.; posamič zakon sploh: Ambr.
4. met.
a) skupni šotor: depositis in contubernio armis C., progrediuntur contuberniis T., signo dato inrumpunt contubernia T., non capit idem contubernium virem fortem et victum Sen. ph.
b) skupno stanovanje, skupno (pre)bivališče, poseb. v divjem zakonu živeče suženjske dvojice: Piso … contubernio eius (publici servi) abditus T., disiecto aeditui contubernio T.; pren. skupno bivališče čebel: adiciuntur contubernia et fucis Plin.
cot1 [kɔt] samostalnik
koča; zatočišče; koliba
poetično skromno bivališče