Franja

nabosti glagol
1. (natakniti; napičiti) ▸ felnyársal, felszúrSlanino zložite in jo izmenično z mesom in zelenjavo nabodite na nabodala. ▸ kontrastivno zanimivo A szalonnát a hússal és a zöldségekkel váltakozva tűzdelje fel a nyársra!
Na lesene palčke nabodite meso, gobe, mlado čebulo, ananas in papriko. ▸ A fapálcikára szúrja fel a hús, gombát, újhagymát, ananászt és paprikát!
45-letnik je padel in preden se je uspel pobrati, ga je bik že nabodel na roge. ▸ A 45 éves férfi elesett, és mielőtt sikerült volna feltápászkodnia, a bika már felnyársalta a szarvával.
Mož je padel v luknjo v zemlji in se nabodel na kole. ▸ kontrastivno zanimivo A férfi a földben lévő lyukba zuhant, és felnyársalták a karókba.

2. (narediti več vbodov) ▸ megszúrkálTesto nekajkrat nabodemo z vilicami ali zobotrebcem, da se med peko ne bo dvigovalo. ▸ A tésztát néhányszor villával vagy fogpiszkálóval megszúrkáljuk, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.

3. (zapičiti; vstaviti) ▸ megtűzdel, megspékel
Za čudovit praznični vonj bodo poskrbele pomaranče, v katere bomo na gosto nabodli nageljnove žbice. ▸ A csodálatos ünnepi illatokról a szegfűszeggel sűrűn megtűzdelt narancsok gondoskodnak.
Piščančje prsi nabodemo z narezanimi suhimi slivami in začinimo. ▸ A csirkemellet szárított szilvával tűzdeljük meg, és fűszerezzük.

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

novillero moški spol dražilec mladih bikov, bodoči bikoborec; »špricar« (v šoli)

novillo m mlad bik (vol); rogonosec, mož nezveste žene
hacer novilleros šolo »špricati«

Perillus -ī, m (Πέριλλος) Períl, atenski umetnik, mojster obdelave kovin, ki je agrigentskemu (akragantskemu) tiranu Falarisu izdelal bronastega bika; v njegov votli trup naj bi zapirali zločince, podtaknili ogenj in jih tako žive cvrli. Peril je bil prva žrtev tega bika, saj je moral za preizkušnjo sam prvi vanj: O., Pr., Plin., Sil. Od tod adj. Perillēus 3 Perílov: aes O. Perilov bron = Perilov bronasti bik.

pie moški spol (množina: piés, ameriška španščina ljudsko pieses) noga; taca, šapa; zadnja noga (živali); podloga, podstavek, stojalo; steblo, poganjek, mladika; usedlina; osnovna barva (pri sliki); stopica, stihovna mera; dolgostna mera (okrog 29 cm); konec; osnova, temelj; povod

pie adelante naprej
pie atrás nazaj
pie de altar župnijski postranski dohodki
pie plano ploska noga
aparato de pie ateljejski fotografski aparat
a pie peš
a pie firme trdno, vztrajno
soldado de a pie vojak pešak
al pie spodaj, na vznožju; približno
al pie de la carta na koncu pisma
al pie de la letra dobesedno
de pie(s) stoječ
en un pie de lujo razkošno (živeti)
en pie de guerra v vojnem stanju
cojea del mismo pie ima isto napako (pregreho)
dar pie (para) dati povod (za)
dar pie (a) popustiti, ukloniti se
dar con el pie (a) zaničljivo ravnati z
echar el pie atrás odstopiti od svojega naklepa
echar pie a tierra izstopiti; stopiti (s, z); razjahati
entrar con (el) pie derecho srečno začeti, z desno nogo vstati
estar de pie stati (na nogah)
estar en pie vztrajati; trajati
no poderse tener en pie biti čisto izčrpan
poner en pie na noge postaviti
ponerse de pie vstati
puesto en pie stoječ (na nogah)
se queda la duda en pie si... je še vprašanje, če ...
tomar pie ukoreniniti se
tomar pie (de) nekaj kot pretvezo uporabiti
tomar pie en opirati se na, sloneti na, temeljiti na
piés pl (foto) stativ
a cuatro piés po vseh štirih
a los piés de la cama ob vznožju postelje
traducido con los piés slabo preveden
de (los) piés a cabeza od glave do nog, skoz in skoz, popolnoma
sin piés ni cabeza brez glave in repa, nesmiseln
arrastrar los piés biti betežen od starosti
caer de piés zdravo kožo odnesti
faltarle a uno los piés izgubiti ravnotežje
ir con los piés adelante mrtev (pokopan) biti
írsele los piés a uno spodrsniti
irse por (sus) piés v beg se spustiti
haber nacido de piés pod srečno zvezdo rojen biti, biti srečen človek
pensar con los piés brezglavo ravnati, nične premisliti
poner piés en polvorosa popihati jo
tener (ali traer) muchos piés (bikob) biti zelo okreten, gibčen (bik)
eso no tiene piés ni cabeza to nima ne glave ne repa
¡a los piés de V.!; ¡beso a V. los piés! Vaš sluga! (španska vljudnostna formula, zlasti napram ženskam)
¡(póngame V.) a los piés de su señora! moje poklone Vaši gospe!
allí no se cabe de piés tam je vse nabito polno

plemensk|i² [é] (-a, -o) faselbar, Zucht-
plemenski bik der Zuchtbulle
plemenski žrebec der Beschäler, Deckhengst, Zuchthengst, Schälhengst
plemenski izbor die Zuchtwahl
plemenska kobila die Zuchtstute
plemenska žival das Zuchttier, der Fasel
plemenska živina das Faselvieh, Zuchtvieh

pleménski (-a -o) adj.

1. di, da tribù, tribale:
plemenski poglavar capotribù

2. di, da razza:
plemenski bik, žrebec caporazza; toro da razza, stallone

pleménski

plemenski bik toro m semental
plemenita žival animal m reproductor; semental m

saillir [sajir] verbe intransitif štrleti, moleti (ven); privreti na dan; verbe transitif, agronomie naskočiti

la faim, fait saillir le loup du bois lakota požene volka iz gozda
le taureau saillit la vache bik naskoči kravo

semenják (-a) m

1. agr. pianta da seme

2. vet. animale riproduttore, da razza:
bik semenjak toro da razza

3. anat. vescicola seminale, spermatocisti

sobrero

toro sobrero (bikob) nadomesten bik

strong [strɔŋ]

1. pridevnik
močan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav
slovnica krepak (glagol)
trgovina trajen, soliden, trpežen, stalen
vojska številen, močan po številu
agronomija rodoviten
zastarelo sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)

the strong mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)
strong argument tehten, prepričljiv argument
strong as a horse močan kot konj
by the strong arm (hand) s silo
strong breath neprijeten duh iz ust
strong butter žarko, žaltavo maslo
strong cheese oster, močno dišeč sir
strong face energičen obraz
strong flavour oster, neprijeten okus
strong language robato govorjenje, psovke, kletvice
a strong market trgovina ustaljen trg (tržišče)
strong meat težka hrana; figurativno tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudje
strong memory dober spomin
strong measures ostre, drastične mere (ukrepi)
strong mind pametna glava, bister um
a strong nose markanten, izrazit nos
the stronger sex močnejši (moški) spol
a strong proof prepričljiv dokaz
to be strong on imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)
he is as strong as a horse močan je kot konj (bik)
to be strong in the purse imeti mnogo denarja
he is strong in mathematics on je dober matematik
to have a strong hold upon (over) imeti veliko moč (oblast, vpliv) na
how strong were they? koliko jih je bilo (po številu)?
to take strong measures privzeti energične ukrepe
that is too strong! ta je pa prehuda!
to use strong language robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati

2. prislov
močno, zelo energično; izrecno, silno

I am strong against further concessions sem odločno proti nadaljnjim koncesijam
to come (to go) it rather strong sleng iti v skrajnost, pretiravati
to be going strong sleng dobro uspevati (iti), biti v dobri formi
to come out strong figurativno pošteno se lotiti (česa)
he feels strong about it to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega

štrik moški spol (-a …) der Strick ➞ → vrv
figurativno živci kot štriki Nerven wie Bindfäden
kamor je šel bik, naj gre še štrik wenn die Kuh hin ist, soll das Kalberl auch gehen

štrìk (štríka) m pog. (vrv) fune, corda:
obesiti perilo na štrik appendere la biancheria
pren. najraje bi si dal štrik za vrat mi viene d'impiccarmi
PREGOVORI:
kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!

tapar po-, za-kriti, zastreti; zamašiti, zapreti; skriti, prikriti; Čile plombirati (zobe)

tapar la boca (fig) usta komu zamašiti, utišati
tapar el camino pot zapreti
taparse pokriti se, zagrniti se, zastreti se (žena); bikob neugodno se postaviti (bik pred bikoborca)
taparse los oídos ušesa si (za)mašiti

Tyrus (L., Cu., Stat., Iust.) in Tyros (V., Mel., Plin.) -ī, f (Τύρος, fen., hebr., ugaritsko ṣr, asir. ṣurri) Tír, primorsko trgovsko mesto in pristanišče, glavno mesto Fenicije (zdaj ṣūr), materinsko mesto Kartagine. Tirci so sloveli po pridobivanju škrlata in barvanju oblačil s škrlatom: Ci., O., Pr., Tib.; meton. škrlat, bager, škrlatna (bagrena) barva: Mart. — Od tod adj. Tyrius 3 (Τύριος)

1. tírski, iz Tira doma (izhajajoč, izvirajoč): puella ali paelex O. = Evropa, hči tirskega kralja Agenorja, taurus Mart. bik, ki je odpeljal Evropo; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Tírci, preb. Tira: L., Ci., Mel., Lucan.

2. meton.
a) kartažánski, kartáginski: urbs V. = Carthago, tori O. = svatovanje (ljubimkanje) med Didono in Enejem, ductor Sil. = Hannibal; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Kartažáni, Kartáginci: V.
b) tébski, tebánski: exsul Stat. = Polynices, ductor Stat. = Eteocles, plectrum Stat. = Amphionis; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Tébci, Tebánci: Stat.

3. škrlaten, bagren: amictus chlamys, lores, colores O., vestes H., torus Tib.; subst. Tyrium -iī, n škrlatna (bagrena) obleka, škrlatno (bagreno) oblačilo: Tert.

ūrus -ī, m (izpos. iz ger.; prim. stvnem. ūr tur, sor. s skr. usráḥ, uṣṭár-, uṣṭráḥ bik) tur: V., Plin. idr., tertium est genus eorum, qui uri appellantur C.

ūvidus 3 (iz *ougu̯idus : ūvēre; indoev. kor. *ūgu̯ē- biti moker, mokriti; prim. skr. ukśati [on] škropi, ukṣán- bik, got. aùhsa = stvnem. ohso = nem. Ochse, gr. ὑγρός vlažen, lat. ūmeō, ūdus, ūvor)

1. moker, vlažen (naspr. āridus): Pl., Varr. ap. Non. idr., vestimenta H., locus aspergine uvidus desilientis aquae O., rura uvida aquis O. ali uvida terra Col. ali uvidum Tibur H. dobro napojen (-a, -o), Menalcas V. od rose moker, (p)orošen, Iuppiter uvidus austris V. ob jugu dežeči, gemma palmitis O. lepek, lepljiv, poma uvidiora Tert. sočnejše; pren.: verba Gell. vodene, puhle.

2. occ. opit, napit, napojen, pijan, vinjen, od vina navdušen: Bacchus H., (sc. haec) dicimus integro sicci mane die, dicimus uvidi H.

vara ženski spol šiba, palica, prekla, drog; pikadorjeva sulica, pikador; uradna palica; nosilec palice; figurativno kazen, strahovanje; vatel, laket (mera); oje, sora

vara argentina argentinski vatel (0,87 m)
vara de Burgos, vara de Castilla španski vatel (0,84 m)
vara cubana kubanski v. (0,85 m)
vara divinatoria čarodejna šibica, bajalica
medirlo todo con la misma vara vse na isto kopito nabijati
recibir varas (bikob) drveti proti sulici (bik), fig podleči, premagan biti

verrēs -is, m (iz *versēs; indoev. kor. *u̯ers namakati, škropiti označuje moška bitja, enako kot indoev. kor. *ers- [gl. rōs] in skr. ukṣáti škropi : ukṣán- bik; prim. skr. varṣam, varṣaḥ dež, vár̥ṣati dežuje, vr̥ṣaḥ, vr̥ṣa-bháḥ bik, vr̥ṣniḥ moški, oven, vr̥ṣan- samec, mož, žrebec, gr. ἕρση (ἔρση) = ἐέρση Hom. = dor. ἔρσα = kretsko ἄερσα rosa, ἄρρην, [Ƒάρρην], ἄρσην, ἔρσην moški, let. versis vol, govedo) merjasec, tudi prašič: Varr., H., Col., Ph.; metaf. zaničlj. o človeku: Pl. Kot nom. propr. C. Cornelius Verres Gaj Kornelij Ver, zloglasni propretor na Siciliji v letih 73—71, ki ga je Cicero(n) tožil zaradi izsiljevanja; še preden je bil obsojen, je prostovoljno odšel v pregnanstvo, kjer je umrl l. 43: Ci.; v besedni igri: in labores Herculis hunc „verrem“ non minus quam illum aprum Erymanthium referri oportere Ci. Od tod adj.
a) Verrius 3 Vêrov: lex Ci.; subst. Verria -ōrum, n (sc. sollemnia) Verova slovesnost, ki jo je Ver sam ukazal prirediti na Siciliji sebi v čast: Ci.
b) Verrīnus 3 Vêrov: ius Ci. = Verovo pravo, pa tudi = prašičja juha, cauda (gl. to besedo) Ci.; subst. Verrīnae -ārum, f (sc. actiones) Ciceronovi sodni govori proti Veru: Prisc., M.

Opomba: Nom. sg. verris: Varr.