scutica -ae, f (izpos. Σκυϑική skitska sc. jermenovka) bič (knuta) iz jermenja, jermenovka, korobač: MART., IUV. idr., scuticae habenae O., ne scuticā dignum horribili sectere flagello H., si quos Orbilius ferulā scuticāque cecidit DOMITIUS MARSUS AP. SUET., nec tibi ferulas adhibeo neque athenogeronta meum scuticā et plagis litteras docere contendo HIER. – Soobl. scytica -ae, f: FEST.
Stachelrochen, der, Tierkunde morski bič
Stechrochen, der, Tierkunde morski bič
stock whip [stɔ́kwip] samostalnik
avstralsko dolg bič s kratkim bičevnikom (za živino)
šȉba ž
1. šiba: proći kroz -e; udarac -om; tresti se kao šiba na vodi
2. udarec s šibo: dobio je -e
3. drog pri vodnjaku na vago, na njem je obešena vedrica: kad je potegao -u, zaškripala je šiba
4. zool. viža, morski bič, Trygon pastinaca
šûnj m zool. morski bič, viža, Trygon pastinaca
tȁtārka ž, tatarkàndžija ž tatarski bič
tergīnum -ī, n (tergum) bič iz jermena, korobač: numquam edepol vostrum durius tergum erit quam terginum hoc meum Pl., orationem facere conpendi potes: salve, dum salvo tergo et tergino licet Luc. ap. Non.
trȳgōn -onis, m (gr. τρυγών) morski bič (starejše ostrohodeči skat) (Raia pastinaca Linn.): Marc., † pernam atque opthalmia[m], horaeum scombrum et trygonum et cetum et mollem caseum? Pl., sed nullum usquam execrabilius quam radius super caudam eminens trygonis, quam nostri pastinacam appellant Plin., referuntur ab unda corroco, letalis trygon mollesque platessae Aus.
Opomba: V nekaterih izdajah najdemo pri Pl. soobl. trūgonus -ī, m.
verberābilis -e (verberāre) vreden bičanja, ki zasluži bič (ali palico), vreden tepeža: verberabilissume, etiam rogitas? Pl.
verbereus 3 (verbera) vreden bičanja, ki zasluži bič (ali palico), vreden tepeža: caput, statua Pl.
Vergilio-mastīx -īgis, m (hibrid. iz Vergilius in μάστιξ) Vergilijev bič = bičalec Vergilija: Hier. (o nekem strogem Vergilijevem kritiku).
vergueta ženski spol jahalni bič
vȅža ž zool. viža, morski bič, Trygon
virga -ae, f (morda iz *u̯iz-ga iz indoev. kor. *u̯ei(H)- viti; beseda naj bi pomenila „viličenje vej“ in potem odcepljajoče se ali odcepljene „veje“ same; glede na ta pomen bi lahko izšla tudi iz kor. *u̯ei- dva (prim. vīgintī); nem. Zweig : zwei in sl. rozga : *roz-, raz narazen; možna je tudi povezava z virēre)
1. šiba, (zelena) veja, vejica, prot, protica, mladika: Ca. idr., silicis O., pōpuli Plin., turea V., viscata Varr., O. lepljiva šiba, limanica, lepljenica, ilice detraxit virgam O., fasces virgarum aut aridi sarmenti L.
2. occ.
a) cepič, cepika: fissa … cortice virgam inserit O.
b) tanka palica, šiba: Tarquinius … virgā lilia summa metit O., lilia fulvis haerentia virgis O. ob palicah, oporah; poseb. α) palica ali šiba, ki se nosi v roki: Plin., virgā, quam in manu gerebat, circumscripsit regem L., ille levi virgā (virgam nam forte tenebat) quod rogat, in spisso littore pingit opus O. β) palica, šiba (za tepenje in vodenje živali), jahaški bič: Lucan., Mart., Iuv., Ap., Front. idr., nobilis equus umbrā quoque virgae regitur Cu., virga, qua ad regendum equum usus est Val. Max. γ) palica ali šiba (zlasti v liktorjevih fascih) za pretepanje zločincev, sužnjev in v druge namene: Pl., Iuv., Lact., Amm. idr., virgis te ad necem caedi necesse erit Ci., caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Romanus Ci., medio in foro omnes virgis caesi ac securi percussi sunt L., virgis plebem concidere Ci., Servitius ad terram virgis et verberibus abiectus C., virgis oculi verberabantur Ci., Parcia lex virgas ab civium Romanorum corpore amovit Ci., virgas expediri iubet Ci., virgas securesque expedire L., forte ita incidit, ut … lictor … forem … virgā percuteret L., lictoreae virgae Fl.; sg. kolekt. = fasces fasces, fasci: quos praetexta verendos virgaque … facit O., nobilis virga Mart., multā pulsantur limina virgā Stat.; meton. v pl. udarci s palico, tepenje (pretepanje) s palico ali šibo, šibanje, bičanje: moriere virgis Ci., virgarum metus Ci., de iure virgarum in eum Plin. δ) šiba za pometanje, metla: virgaque verrat humum O. ε) čarovna palica (poseb. Merkurjeva): tum virgam cupit; hac animas ille (sc. Mercurius) evocat Orco V., quem aureā percussum virgā … fecit avem Circe V., parva mora est alas pedibus virgamque potenti somniferam sumpsisse manu O., tetigit summos virgā dea dira capillos O. ζ) (v obscenem pomenu): damnatae spongea virgae Mart. goba na paličici (gl. spongia).
3. metaf. veji podobne stvari
a) virgae lanena stebelca: deinde post messem triticiam virgae ipsae merguntur in aquam solibus tepefactam Plin.
b) proga α) barvasta proga, črta na obleki: pallida purpureis tangat sua corpora virgis O. naj nosi progasto obleko. β) proga, črta na nebu, delna mavrica (starejše doga): Sen. ph. γ) veja na rodovniku, rodovna veja: multā contingere virgā famosos equitum … magistros Iuv.
vȍlāš m
1. bič za poganjanje volov
2. ime volu
žíla ž
1. žila, krvni sud: krvna žila; krčna žila
gu̯kava, proširena žila; mezgovna žila
mezgovna žila, mezgovna žlijezda; mlečna žila
mliječna žila; zlata žila
hemoroidi, šuljevi; žila odvodnica
arterija, ku̯cavica, bilo; žila dovodnica
vena
2. bilo, puls: potipati -o
opipati bilo; pustiti -o
puštati, pustiti krv; žila utripa
žila, bilo ku̯ca
3. žica: pesniška žila; potepuška žila
skitačka žica
4. tetiva: suha, bela žila; delati na vse -e
raditi iz petnih žila
5. žila: kabel ima več žil
6. sloj: žila v lesu, v kamnu; zadeti na -o rude
7. žila: vodna žila; prometna žila
saobraćajnica
8. žila, bič od životinjskog uda: bikova, volovska, konjska, jelenova žila
žùtulja ž zool. viža, morski bič, Trygon pastinaca
нагайка f nagajka, kozaški bič