Franja

capa samostalnik
1. ponavadi v množini (ponošeno oblačilo) ▸ rongy, göncNa ulicah je videti ljudi, oblečene v raztrgane cape in pokrite s polivinilom. ▸ Az embereket szakadt göncökben, és polivinilbe burkolózva lehet látni az utcán.Za maturo je potrebovala obleko, pa sem prodala svojo, dve zimi sem hodila okrog v capah. ▸ Szüksége volt egy ruhára az érettségire, és én eladtam az enyémet, két télen át rongyokban jártam.

2. ponavadi v množini, izraža negativen odnos (oblačilo) ▸ gönc, rongy
Najbrž je hotela reči, da njene trendovske cape niso primerne zame. ▸ Minden bizonnyal azt akarta mondani, hogy a trendi göncei nem valók nekem.
Ona izdaja denar za cape in kozmetiko in leta za mlajšim moškim. ▸ Göncökre és kozmetikára költi a pénzt, és fiatalabb férfiak után rohangál.
Najbolj nas razžalosti, kadar ujamemo v cenene cape odete lepotice, ki bi morale s svojimi atributi osupniti naše oko. ▸ A leginkább az az elszomorító, amikor silány rongyokba öltözött szépségeket kapunk lencsevégre, akik amúgy ámulatba ejthetnének bennünket.

3. (kos blaga) ▸ rongy
Veliki spinaker se kot stara capa pobesi z jambora. ▸ A nagy spinnaker régi rongyként lógott alá az árbocról.
Polovica obleke je v capah visela z nje, iz levice pa ji je kapljala kri, kjer jo je ogrebel medved. ▸ A fél öltözéke rongyként lógott róla, a bal karjából pedig, ahol a medve belevájta karmait, csöpögött a vér.

4. izraža negativen odnos (neodločen človek) ▸ rongy [ember] ▸ senkiházi
Žena ga vpričo drugih ozmerja s šlevo ali capo. ▸ A felesége mások előtt anyámasszony katonájának és rongy embernek nevezi.

carstvo samostalnik
1. (dežela, v kateri vlada car) ▸ cárság, birodalomRuski car Nikolaj II. je imel v svojem ogromnem carstvu nad 100 gradov in palač. ▸ II. Miklós orosz cárnak több mint 100 vára és kastélya volt hatalmas birodalmában.

2. (cesarstvo; imperij) ▸ birodalomLeta 1519 je Hernán Cortés odplul s Kube, da bi pokoril azteško carstvo. ▸ Hernán Cortés 1519-ben kihajózott Kubából, hogy meghódítsa az azték birodalmat.

3. (območje prevlade) ▸ birodalomGozdar je zaščitil mogočne jelke in bukve in ohranil carstvo medveda, volka, risa in orla. ▸ Az erdész megvédte a nagy fenyőket és bükköket, megóvta a medve, a farkas, a hiúz és a sas birodalmát.
Tik pred kuhinjo pa sestopimo v delovno carstvo gospodinje, kjer je višina od stropa do tal kar 210 centimetrov. ▸ Közvetlenül a konyha előtt pedig lejövünk a gazdasszony birodalmába, ahol a belmagasság eléri a 210 centimétert.
Ker je dežela takšna, kot je, si lahko z avtom čisto vsak ustvarja svoje carstvo svobode. ▸ Mivel az ország olyan, amilyen, egy autóval bárki megteremtheti magának a szabadság birodalmát.

cibora samostalnik
1. (plod) ▸ kökényszilva
Da sadje ne bi počilo, cel sadež, kot so češnje, cibore ali slive, prebodite pred vlaganjem v kozarce. ▸ Hogy ne repedjen meg a gyümölcs, szúrja fel az egész gyümölcsöt, például a meggyet, a kökényszilvát vagy a szilvát, mielőtt elteszi a befőttesüvegekbe.
Sopomenke: sliva

2. botanika Prunus insititia (drevo) ▸ kökényszilva
Cibora je nizko listopadno drevo in v bližnjem sorodu s češnjami. ▸ A kökényszilva alacsony, lombhullató fa, szoros rokonságban van a cseresznyével.
Sopomenke: sliva

coprnica samostalnik
1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány Coprnica ga je hotela zrediti, da bi ga spekla in pojedla. ▸ A boszorkány fel akarta hizlalni, hogy aztán megsüsse és megegye.
Sopomenke: čarovnica

2. lahko izraža negativen odnos (ženska z nadnaravnimi sposobnostmi) ▸ boszorkány, boszorka, banya
K coprnicam in coprnikom ne hodim, da bi izvedel svojo bližnjo ali daljno prihodnost. ▸ Nem járok boszorkányokhoz és varázslókhoz azért, hogy megismerjem a közeli vagy a távoli jövőmet.
V srednjem veku bi vas imeli za coprnico, na srečo so danes za nadnaravne sposobnosti prijaznejši časi. ▸ Magát a középkorban boszorkánynak tartották volna, de szerencsére manapság jobb idők járnak a természetfeletti képességekkel rendelkezőkre.
Sopomenke: čarovnica

3. izraža negativen odnos (zlobna, starejša ženska) ▸ boszorkány, boszorka
Pusti to staro coprnico, naj govori sama s sabo. ▸ Hagyd azt a vén boszorkát, hadd motyogjon magában.
Sopomenke: babura, čarovnica

crkniti glagol
1. neformalno (o napravi) ▸ lerobban, bedöglik, felmondja a szolgálatotHčeri je crknil televizor, sinu avto. ▸ A lányának a tévéje döglött be, a fiának az autója.Če nam v službi crkne računalnik, cel dan nimamo kaj delati. ▸ Ha a munkahelyünkön bedöglik a számítógépünk, egész nap tétlenek vagyunk.

2. neformalno, grobo (umreti) ▸ döglik, pusztulNajdi jo, ali pa crkneš od lakote! ▸ Találd meg, vagy éhen döglesz!
Saj kmet lahko crkne ob toliko živalih. ▸ Hiszen egy gazda ennyi jószág mellett meg is dögölhet.

3. neformalno, izraža negativen odnos (o aktivnosti, delovanju) ▸ kimúlikČe ne bi bili solastniki, bi pa gnil sistem takšen obrat pustil crkniti. ▸ Ha nem lennének társtulajdonosok, egy ilyen üzemet a rohadó rendszer hagyna kimúlni.

4. neformalno (poudarja intenzivnost dejanja) ▸ pusztul, megszakadMoj namen je pa, da bralec crkne od smeha. ▸ De az a szándékom, hogy az olvasó megszakadjon a nevetéstől.
Hahaha..., da crkneš od smeha, kako ste mu nasedli. ▸ Hahaha..., megszakadok a nevetéstől, ezt aztán bevettétek.Bivši mož je našel prazno stanovanje in skoraj crknil od presenečenja. ▸ A volt férj üresen találta a lakást, és majdnem összeesett a meglepetéstől.

cveteti glagol
1. (pognati cvetove) ▸ virágzikKdo si ne bi želel vrta, v katerem stalno cvetijo grmi in trajnice? ▸ Ki ne szeretne olyan kertet, amelyben a cserjék és az évelők folyamatosan virágoznak?

2. (o algah) ▸ virágzikZakaj morje cveti, strokovnjaki še ne vedo natančno, je pa to ena najhujših groženj turizmu. ▸ Még a szakértők sem tudják pontosan, miért virágzik a tenger, noha a turizmus szempontjából ez jelenti az egyik legnagyobb veszélyt.

3. (prinašati dobiček) ▸ kivirul, virul, virágzikOd 11. stoletja dalje sta v Evropi cveteli obrt in trgovina. ▸ A 11. századtól Európában virágzott a kisipar és a kereskedelem.

4. (izgledati srečen) ▸ kivirul, virulKer je upošteval njeno željo, je ob odhodu kar cvetela od zadovoljstva. ▸ Mivel meghallgatta óhaját, távozáskor szinte virult az elégedettségtől.

čákati to wait (for); to await; to expect

čákati v vrsti (»repu«) to queue (up)
čákati na odločitev to await the decision
čákati na (svojo) priložnost to watch one's opportunity
čakal sem te do šestih I waited for you till six
čakali so nanj they were waiting for him ali someone was waiting for him ali pogovorno he was waited for
na to lahko še dolgo čakaš figurativno you may whistle for it
pustiti koga čákati to keep someone waiting
to lahkó (po)čaka that can wait
ne čakajte me z večerjo! start supper without me!
dolgo, potrpežljivo čákati figurativno to kick one's heels, to cool one's heels
nismo čakali, da bi on odgovoril we did not wait for him to reply
nima smisla čákati there's no use waiting, it's no use waiting
čákati v zasedi to lie in ambush
čákati (oklevati) to linger, to hesitate, to tarry
čákati (biti usojeno) to be in store for
kdor čaka, dočaka everything comes to those who wait
človek nikoli ne ve, kaj ga čaka you never know what to expect

čaroben pridevnik
1. (ki ima nadnaravno moč) ▸ bűvös, varázsV ljudskem verovanju ima spominčica čarobno moč. ▸ A népi hiedelem szerint az árvácska varázserővel bír.

2. (ki ima velik učinek) ▸ bűvös, varázslatosNe obstaja namreč čarobna tabletka, ki bi vse takoj izboljšala. ▸ Ugyanis nem létezik olyan varázspirula, amely azonnal helyrehozna mindent.

3. (zelo lep) ▸ varázslatos, elbűvölőDobro se oblecite in uživajte v čarobni zimski pokrajini. ▸ Öltözzenek melegen, és élvezzék a varázslatos téli tájat!

čarobna palica frazem
(učinkovito sredstvo) ▸ varázspálca
Arbitraža ni čarobna palica, s katero bi se dalo rešiti vse probleme. ▸ A döntőbíróság nem egy varázspálca, amellyel minden probléma megoldható.
Sopomenke: čarobna paličica

čas moški spol (-a …)

1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
dnevni čas die Tageszeit
nočni čas die Nachtzeit (v zur)
manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
predpisani čas die Zeitvorgabe
pridobljeni čas der Zeitgewinn
fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
prostor in čas Zeit und Raum
kraj in čas Ort und Zeit
pojem časa der Zeitbegriff
… časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
razporeditev časa die Zeiteinteilung

2.
čas po uri die Uhrzeit
točen čas ( die ) genaue Zeit
znak za točen čas das Zeitzeichen
napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
krajevni čas die Ortszeit
standardni čas die Normalzeit
sončni čas die Sonnenzeit
svetovni čas die Weltzeit
srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
enotni čas die Einheitszeit
poletni čas die Sommerzeit
zimski čas die Winterzeit
srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
navedba časa die Zeitangabe
astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
razlika v času der Zeitunterschied

3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
dokument časa das Zeitdokument
duh časa der Zeitgeist
pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
letni čas die Jahreszeit

6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

7.
čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
(časovni razpon) die Zeitspanne

8. (trenutek) der Zeitpunkt
čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
čas je es ist (an der) Zeit
čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
skrajni čas höchste Zeit
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

9. (rok) die Frist

10.
čas, prebit v … der -aufenthalt
(v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
glagolski čas die Zeit
sosledica časov die Zeitenfolge

13.
čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
(okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
|
izgubljeni čas die verlorene Zeit
ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
lep čas eine gute Weile
čas je potekel die Zeit ist um
|
imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
krasti čas die Zeit stehlen
meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
vzeti si čas sich die Zeit nehmen
zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
čas beži die Zeit flieht
čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
časa:
koliko časa wie lange
nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
največ časa die meiste Zeit
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
zob časa der Zahn der Zeit
dati časa Zeit geben
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
prihraniti veliko časa Zeit sparen
ki prihrani veliko časa zeitsparend
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
|
nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
vprašanje časa die Zeitfrage
samo stvar časa nur eine Zeitfrage
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
|času:
času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
dati času čas Zeit gönnen
|na:
igra na čas šport das Zeitspiel
prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
vezan na čas zeitgebunden
ob:
ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
od:
od časa do časa von Zeit zu Zeit
v:
v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
v njegovem času zu seiner Zeit
v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
s/z:
s časom mit der Zeit
iti s časom mit der Zeit gehen
v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
šport z istim časom zeitgleich
z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
za:
za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
za določen čas auf Zeit, befristet
osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
delo za določen čas die Zeitarbeit
za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
| ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa

časopis samostalnik
1. (publikacija z novicami) ▸ újság, lapRešitve in nagrajence bomo objavili v naslednji številki časopisa. ▸ A megoldásokat és a nyertesek nevét a lap következő számában hozzuk nyilvánosságra.
Pri kiosku je več ljudi listalo časopise. ▸ A kioszknál több ember lapozta az újságokat.
To bo časopis, ki bo izhajal vsak dan, razen ob nedeljah. ▸ Ez a vasárnapok kivételével minden nap megjelenő újság lesz.
Bal se je, da bi slika po kakšnem nesrečnem naključju prišla v časopise. ▸ Félt, hogy a kép valamilyen szerencsétlen véletlen folytán eljut az újságokhoz.
Povezane iztočnice: dnevni časopis, časopis velikega formata, rumeni časopis

2. (podjetje) ▸ újság, lapO tem so pisali tudi časopisi. ▸ Erről az újságok is írtak.Lastnike teh časopisov seveda zanima samo denar. ▸ Ezeknek az újságoknak a tulajdonosait persze csak a pénz érdekli.
Sindikata sta svoje pismo najprej poslala časopisom, šele potem pa nam. ▸ A szakszervezetek a levelüket először az újságokhoz juttatták el, csak ezt követően hozzánk.
Povezane iztočnice: neodvisni časopis

3. (strokovna publikacija) ▸ lapŠtudija je izšla v uglednem znanstvenem časopisu Science. ▸ A tanulmány a tekintélyes Science tudományos lapban jelent meg.

4. (o papirju) ▸ újság, újságpapírParadižnike zavijemo v časopis. ▸ A paradicsomokat újságpapírba csomagoljuk.

častihlepen pridevnik
1. lahko izraža negativen odnos (željan bogastva ali uspeha) ▸ nagyravágyó, becsvágyóKleopatra velja za kruto, strastno in častihlepno žensko. ▸ Kleopátrát kegyetlen, szenvedélyes és becsvágyó nőként tartják számon.
Ker je zelo častihlepna, jo je slaba ocena močno prizadela. ▸ Mivel rendkívül becsvágyó, a rossz osztályzat nagyon bántotta.
Majhna častihlepna klika generalov je začela vojaški udar! ▸ Egy kicsi, nagyravágyó tábornoki klikk katonai puccsot indított!

2. (ambiciozen; velikopotezen) ▸ nagyravágyó, nagyratörőPredsednik računalniškega podjetja Apple, je postavil častihlepen cilj: Pixar naj bi vsako leto proizvedel en film. ▸ Az Apple számítástechnikai vállalat igazgatójának nagyratörő célkitűzése az volt, hogy a Pixar évente gyártson le egy filmet.
Te častihlepne cilje je bilo mogoče doseči le z velikopotezno vojaško akcijo. ▸ Ezeket a nagyratörő célokat csak egy nagyszabású katonai akcióval lehetett elérni.

če if; in case

če ne unless, if not
razen če except when, except if, unless
tudi če even if
celó če even if, even supposing that; though
če že as long as
če slučajno if by chance
če ne bi bilo but for
on bi bil umrl, če ne bi bilo mene he would have died but for me
če le (samó da) provided that
če le pride provided that he comes
če le ni drugače predpisano po zakonu unless otherwise provided by the law
če ne bi bilo... were it not for...
vstani, če ne ne (= sicer) boš zamudil vlak get up, or else you'll miss the train
stori to takoj, če ne ti bo žal do it at once, or else you'll be sorry

če [è]

1. v realnih pogojnih stavkih: wenn ("wenn" v če-stavku lahko izpustimo in postavimo glagol pred osebek kot v vprašalnem stavku če imaš denar, (potem) … hast du Geld, (so) …); (v primeru, da) falls; (če slučajno/morda) falls ("falls" v če-stavku lahko zamenjamo z sollte + glagolom v nedoločniku: če (morda) zdaj nimaš denarja, (potem) … solltest du momentan kein Geld haben, (so) …)

2.
če bi v potencialnih pogojnih stavkih :
(se prevaja z würde/sollte/ möchte ipd. + nedoločnik če bi ne imela gub, … würde sie keine Falten haben, …)

3. (ali) ob (ne vem, če ich weiß nicht, ob …)

4.
če (morda) ne domneva :
(se prevaja z vprašalnim stavkom (iščem X-a;) če morda ni v Gradcu? kann er nicht in Graz sein?)

5.
če … tudi (četudi) wenn … auch, wenngleich

6.
če že wenn … schon

če

A) konj.

1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...

2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure

B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!

če si ; (v primeru da) (en) caso de que (subj)

če je (to) tako siendo así
če bi bilo tako si así fuera
če bi le prišel! ¡ojalá viniera!
če bi jaz to bil vedel si lo hubiera sabido
če le con tal que (subj); siempre que (subj); a menos que (subj)
razen če excepto si; salvo que (subj)
razen če ne pride a menos que no venga

čebul|a ženski spol (-e …) die Zwiebel; rastlinstvo, botanika die Küchenzwiebel/ Speisezwiebel
pasja čebula rastlinstvo, botanika der Goldstern, der Gelbstern
če bi čebula če ne imela … wenn das Wörtchen wenn nicht wär …

čemú adv.

1. a che cosa, per che cosa:
čemu ti bo knjiga, če je ne bereš a che cosa ti serve il libro se non leggi?

2. perché:
čemu naj bi me bilo strah perché dovrei aver paura?

čestitati s stisnjenimi zobmi frazem
(ne privoščiti uspeha ali dosežka) ▸ összeszorított foggal gratulál
Menim, da so mi vsi iskreno čestitali in da ni bilo nikogar, ki bi mi čestital s stisnjenimi zobmi ... vsaj upam. ▸ Szerintem mindenki őszintén gratulált, és nem volt senki, aki összeszorított foggal gratulált volna... legalábbis remélem.

četrtošolec samostalnik
1. (v osnovni šoli) ▸ negyedikesV raziskavo ste zajeli četrtošolce iz gorenjskih osnovnih šol. ▸ A kutatásba belevette a gorenjskói általános iskolák negyedikes diákjait.

2. (v srednji šoli) ▸ negyedikes Četrtošolci oziroma bodoči maturanti naj bi imeli in tudi kazali določeno stopnjo odgovornosti. ▸ A negyedikesektől, vagyis a leendő érettségizőktől elvárják, hogy bizonyos szintű felelősségtudattal rendelkezzenek és úgy is viselkedjenek.