Franja

osnóven (-vna -o) adj.

1. fondamentale, elementare, basilare; base:
osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
osnovna načela principi fondamentali, basilari
osnovna plača salario base

2. principale, primo:
osnovna dolžnost il primo dovere
osnovna naloga il compito principale

3. elementare:
osnovna šola scuola elementare

4. di base, essenziale

5. teh. di fondo:
osnovna barva tinta di fondo
min. osnovna celica cellula base
šport. osnovna črta linea di fondo
lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
ekon. osnovna glavnica capitale sociale
pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
osnovna konstanta costante universale
osnovna plača salario base
mat. osnovna ploskev, stranica base
fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
ekon. osnovna sredstva beni fissi
um. osnovna barva mestica
jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
teh. osnovne enote unità fondamentali
tekst. osnovne niti fili dell'ordito
ekst. osnovna pravila decalogo
mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
fiz. osnovni delec particella elementare
fiz. osnovni naboj carica elementare
lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
osnovni podatki estremi
muz. osnovni ton tonica
tekst. osnovni valj subbio di ordito
pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
pren. osnovno znanje alfabeto

osnovn|i (-a, -o) Grund- (besedni zaklad der Grundwortschatz, čas die Grundzeit, dolg die Grundschuld, fond der Grundstock, korak der Grundschritt, krog der Grundkreis, pogoj die Grundbedingung, pojem der Grundbegriff, položaj die Grundstellung, pomen die Grundbedeutung, profil das Grundprofil, tekst der Grundtext, beseda das Grundwort, cena der Grundpreis, črta die Grundlinie, ideja die Grundidee, der Grundgedanke, napaka der Grundfehler, das Grundübel, oblika die Grundform, taksa die Grundgebühr, pravilo die Grundregel, število die Grundzahl, vprašanje die Grundfrage, znanje das Grundwissen, živilo das Grundnahrungsmittel); (elementarni) elementar, Elementar- (pojem der Elementarbegriff)

patriarhat samostalnik
1. (družbeni sistem) ▸ patriarchátusMislim, da je patriarhat nezadržno povezan z položajem moči. ▸ Úgy gondolom, hogy a patriarchátus elválaszthatatlanul kapcsolódik a hatalmi pozícióhoz.
Obstajajo kulture, v katerih je patriarhat še vedno zelo živ in očetova beseda največ velja. ▸ Vannak kultúrák, ahol a patriarchátus még mindig nagyon is él és ahol az apa szava nyom a legtöbbet a latban.

2. v krščanski cerkvi (o ozemlju) ▸ patriarchátus, patriarkátusKo je rimska cerkev naposled uničila oglejski patriarhat, ga je nadomestila s cerkvijo beneškega Marka. ▸ Amikor a római egyház végül föloszlatta az Aquileiai Patriarkátust, a helyére a velencei Szent Márk-templom került.Patriarh je namreč pred Langobardi zbežal v Gradež, ki je postal novi sedež patriarhata. ▸ A pátriárka a langobardok elől Gradóba menekült, amely a patriarchátus új székhelye lett.

pejoratíven pejorative

pejoratívna beseda a pejorative

peterozlóžen (-žna -o) adj.

1. lingv. pentasillabo:
peterozložna beseda parola pentasillaba

2. lit. quinario:
peterozložni stih verso quinario

písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

písati po nareku to write from dictation
napačno písati besedo to misspell a word
písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
písati knjige to write books, to be an author
ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
písati note to copy out music
písati na stroj to typewrite, to type
še enkrat, ponovno písati to rewrite
pravilno písati besedo to spell a word correctly
kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
slabó písati to write badly, to scrawl
on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
písati pismo s črnilom to pen a letter
písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
kako se pišete? what is your name?
kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
písati o slovstvu to write on literature
písati v običajni pisavi to write longhand
písati stenografsko to write shorthand
ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
písati komu v dobro to put down to someone's credit
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!

pogovor³ [ò,ô] moški spol (-a …) (sklepna beseda) die Nachrede, das Nachwort

pojáviti se (-im se) | pojávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. apparire, comparire, emergere, affiorare, venire alla luce, spuntare, nascere:
med oblaki se je pojavila luna fra le nubi spuntava la luna
v tisku so se pojavile ostre kritike sulla stampa sono comparse aspre critiche
na nebu se je pojavilo jutranje sonce nel cielo apparve il sole mattutino
beseda se pojavlja v različnih zvezah la parola compare in vari sintagmi

2. manifestarsi, insorgere; emergere; nascere:
na obrazu so se pojavljali izpuščaji sul volto si manifestavano eczemi
spet so se pojavile težave sono nuovamente insorte difficoltà
po izidu zadnjega referenduma se pojavljajo močni dvomi o neuspešnosti vladnega programa l'esito dell'ultimo referendum ha fatto emergere seri dubbi sull'esito positivo del programma del governo

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

polnílen de relleno

polnilna beseda partícula f expletiva
polnilni material material m de relleno

pomén signification ženski spol , signifié moški spol ; importance ženski spol ; (besede) sens moški spol , acception ženski spol ; prix moški spol , intérêt moški spol , idée ženski spol

pomen (neke) besede signification (ali acception, sens) d'un mot
beseda z dvojnim pomenom mot moški spol à double sens
brez pomena sans importance, dénué de sens (ali d'importance), insignifiant, futile
dobesedni, pravi, preneseni pomen sens littéral, propre, figuré
v ožjem pomenu dans un sens plus restreint, au sens étroit
v najbojšem pomenu par excellence
v polnem pomenu besede dans toute la force (ali l'acception) du mot (ali du terme)
v pravem pomenu au sens propre
v pravem in prenesenem pomenu au propre et au figuré
v širšem pomenu par extension, au sens large
imeti pomen signifier
nima pomena hoditi tja il est inutile d'y aller, il ne vaut pas la peine d'y aller
to nima nobenega pomena cela n'a aucun sens (ali aucune importance), c'est absurde, cela ne rime à rien

poméniti to mean; to signify; to be a sign of; to matter; to be of importance; to denote, to indicate; to express, to stand for

kaj pomeni to? what does that mean?
kaj pomeni ta beseda? what does this word mean?
ne vem, kaj to pomeni I don't know what this means
to ne pomeni nič it is of no consequence
to ne pomeni nič dobrega this augurs no good
kaj pomeni ta simbol? what is the meaning of that symbol?
to ne pomeni mnogo there is not much in that
kaj pomeni to vaše vedenje? what do you mean by such behaviour?
jaz malo pomenim svojim otrokom I matter little to my children

poméniti (-im) perf.

1. significare, voler dire, stare per, sottintendere:
razloži mi, kaj pomeni ta beseda spiegami cosa significa questa parola
simbol Fe pomeni v kemiji železo il simbolo Fe in chimica sta per ferro
delo pomeni tudi žrtve il lavoro sottintende anche dei sacrifici
iti naprej pomeni gotovo smrt andare avanti vuol dire morte sicura

2. pren. significare, importare:
denar mu ne pomeni dosti i soldi non gli importano molto, dei soldi non gliene importa molto

3. avere importanza, avere un nome, essere importante, contare:
prišli so vsi, ki v znanosti kaj pomenijo sono convenuti tutti quelli che nella scienza contano

postájati¹ (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.

1. divenire, diventare, farsi:
postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
postati grd diventare brutto, imbruttire
postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso

2.
postati odveč essere di troppo, superfluo
postajati všeč cominciare a piacere

3. (s smiselnim osebkom)
postati (komu)
dolgčas annoiarsi
postati (komu)
slabo sentirsi male
postati (koga)
sram, strah vergognarsi, prendere paura
postati (komu) žal dispiacere

4. impers.
postajati, postati hladno far freddo
postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postati oče diventare padre
postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
postajati bolj prebrisan smaliziarsi
bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
med. postajati kroničen cronicizzarsi
postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
postajati predrzen insolentire
agr. postajati snetljiv volpare
postajati trmast incaponirsi
postajati žaltav irrancidire

povečeválen ampliador; de ampliación

povečevalna beseda aumentativo m
povečevalen aparat aparato m de ampliación
povečevalno steklo cristal m de aumento

právi, práva, právo verdadero; auténtico; apropiado; propio; adecuado; derecho

prava beseda la palabra apropiada
o pravem času a tiempo; en el momento oportuno; a propósito
pravi človek el hombre apropiado
pravi kot ángulo m recto
na pravem mestu en el lugar debido
pravi norec un verdadero tonto
prava pot el buen camino
prava stran (blaga) cara f, lado m derecho, (kovanca) anverso m, fam cara f

prečŕtan (-a -o) adj. cancellato:
prečrtana beseda parola cancellata (con una riga)

predpredzádnji (-a -e) adj. terzultimo:
beseda z naglasom na predpredzadnjem zlogu parola sdrucciola

prepovédan défendu, interdit, prohibé , (nezakonit) illicite, de contrebande

prepovedana beseda, prepovedan kraj (figurativno) mot moški spol, lieu moški spol tabou
prepovedane dejavnosti activités ženski spol množine prohibées
prepovedan dostop accès moški spol interdit
kajenje prepovedano défense de fumer
prepovedan sadež fruit moški spol défendu
mladini pod 16 leti prepovedan film film interdit aux moins de 16 ans
odlaganje smeti prepovedano défense de déposer des ordures
parkiranje prepovedano défense de stationner
vstop prepovedan! défense d'entrer!, on n'entre pas!
vstop nezaposlenim prepovedan défense d'entrer sans motif de service
vstop v park je prepovedan l'accès du parc est interdit
prepovedano je kaditi défense de fumer, il est interdit de fumer
prepovedano pod kaznijo défendu sous peine d'amende
prepovedano je nagibati se skozi okno défense de se pencher par la fenêtre
strogo prepovedano absolument (ali strictement, formellement, rigoureusement) défendu (ali interdit), défense absolue de

prepovédan (-a -o) adj. vietato, proibito; ekst. tabù:
prepovedano parkiranje divieto di parcheggio
šport. prepovedani udarec colpo proibito
pren. prepovedani sad frutto proibito
prepovedana tema tabù
prepovedano govorjenje parole, discorsi proibiti
lingv. prepovedana beseda parola errata
film, prepovedan mladoletnikom (mlajšim od 14 let) film vietato ai minori di 14 anni
prepovedano kaditi vietato fumare
nezaposlenim prepovedan vstop vietato l'accesso ai non addetti ai lavori