Franja

mocedad ženski spol mladost, mladostna leta

desde la mocedad od mladih nog
en mis mocedades v moji mladosti
a mocedad ociosa, vejez trabajosa mlad lenuh bo star berač

mràz (mráza) m

1. freddo; gelo:
mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
mraz pritisne il freddo si fa intenso
divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
prvi mraz primi freddi
trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
biti ves trd od mraza essere gelato
mraz mi je ho freddo
mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane

2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci

3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia

4. nareč. (slana) brina;
ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
anat. čutnice za mraz cellule del freddo
geogr. pol mraza Polo del freddo

muerto pretekli deležnik od morir; mrtev, brez življenja; obledel (barve); gašen (apno)

muerto de apariencia navidezno mrtev
carnes muertas klavno meso
horas muertas proste ure
leña muerta suhljad, dračje
estar muerto (por) biti ves mrtev (na), neskončno si želeti
quedarse muerto umreti, življenje izgubiti
medio muerto (de miedo) pol mrtev (od strahu)
no tener con qué caerse muerto biti reven kot berač
naturaleza muerta tihožitje
ni muerto ni vivo izgubljen, nenajdljiv

nothing² [nʌ́ɵiŋ] samostalnik
nič
figurativno ničevost, malenkost, niče
množina nepomembnosti, prazno govoričenje

for nothing zaman, zastonj
not for nothing ne zastonj, ne brez razloga
good for nothing za nobeno rabo
next to nothing skoraj nič
nothing but samo
nothing at all sploh nič
sleng nothing doing od tega ne bo nič
nothing else than nič drugega razen
nothing if not courageous zelo hraber
that's nothing nič ne de, nič ne pomeni
that's nothing to you to se ne tiče
there's nothing to it to je čisto preprosto
there's nothing in it ni res, ni važno
there's nothing for it but to ni alternative, ne preostane nič drugega
to feel like nothing on earth počutiti se kot uboga para
nothing like nič boljšega od
nothing like leather vsak berač svojo malho hvali, zadostuje kar imaš
to make nothing of ne moči razumeti, ne imeti za važno, ne izkoristiti, omalovaževati
I can make nothing of čisto nič ne razumem
to make nothing of doing storiti brez obotavljanja
to say nothing of kaj šele, da ne rečem
to come to nothing izjaloviti se
to dance on nothing biti obešen, viseti
to fade away to nothing razbliniti se
to have nothing to do with it ne imeti nič opraviti s tem
a mere nothing malenkost
neck or nothing na kocki, vse ali nič
nothing short of popolnoma, popolno
no nothing čisto nič
nothing to speak of nevažno
soft nothings čebljanje zaljubljencev
the little nothings of life življenjske ničevosti
nothing venture nothing have kdor nič ne tvega, nič ne dobi
all to nothing popolnoma, v največji meri

ollero moški spol lončar

cada ollero alaba su puchero vsak berač svojo malho hvali

pedigueño vsiljiv, nadležen

pedigueño m berač

pobre reven, ubog, siromašen; slab; neznaten; nesrečen, beden, pomilovanja vreden; dobrodušen

gas pobre mešan plin
hombre pobre siromak, revež
pobre hombre nesrečnež; dobrodušnež, preprostež
¡pobre hombre! ubožec!
me engañó como a un pobre hombre sramotno me je prevaral
pobre de pedir reven ko berač
¡pobre de mí! joj meni!
¡pobre del que...! gorje tistemu, ki ...!

pobre moški spol/ženski spol revež, revica, nesrečnik, -nica

pobre de espíritu ubožec na duhu (biblija); človek brez energije, duševno omejen človek
pobre de imaginación človek ozkega obzorja
pobre limosnero berač
pobre vergonzante sramežljiv revež
es un pobre on je izgubljen človek

potepuh moški spol (-a …) der Streuner, der Herumtreiber, der Vagabund; (berač) der Landstreicher, Stadtstreicher

siromák poor man; pauper; wretched man; poor devil

siromáki pl the poor, poor people, wretched people; (berač) beggar, mendicant

tener*

1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
tener fuerte trdno držati

2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

tener años biti že v letih, biti prileten
tener brazo imeti močno roko
tener la caja voditi blagajno
tener calentura imeti vročino
tengo calor toplo mi je
tengo frío zebe me
tener cara de imeti videz, izgledati kot
no tener competidor biti brez konkurence
tener curso veljaven biti (denar)
tener cuerda navit biti (ura)
tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
tener espíritu biti duhovit
tener éxito doseči uspeh
tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
un hombre que tiene premožen človek
tener la mano manca skop(uški) biti
tener las manos largas biti prepirljiv
tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
tener muchas manos biti zelo spreten
tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
tener entre manos imeti v delu, delati na
tener miedo bati se
tener necesidad de potrebovati
tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
tener trato(s) con občevati z
tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza biti nesramen
le tengo voluntad rad ga imam
¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

3. brzdati, zadržati

tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
tener a raya brzdati, v šahu držati
tener la risa zadrževati smeh

4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

5. preživeti, prebiti

tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

tener a imeti za, smatrati za
tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
tener a mal zameriti
tener a menos prezirati, zaničevati
lo tengo a gran honra velika čast je zame
¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
tener en más bolj ceniti, rajši imeti
tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
tener en (ali a) mucho visoko ceniti
tener para sí meniti, biti mnenja
yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
tener por bien smatrati za pametno (koristno)
tener por objeto nameravati

7.

tener que morati, biti prisiljen
tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

8.

no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

9.

tenerla de poeta imeti pesniško žilico
tenerlas con alg. spreti se s kom
no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
tener lugar vršiti se; dogoditi se
según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
según tengo entendido po mojem mnenju
lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
tenerse bien a caballo biti dober jezdec
tenerse en mucho domišljati si
tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri

umréti to die, to pass away; to expire; to decease; to depart this life; to give up the ghost; to yield up one's breath, to breathe one's last; to close one's eyes; žargon to bite the dust; žargon to pop off, to kick the bucket, to push up the daisies; (evfemistično) to go West, to go the way of all flesh, to go to one's long rest

umréti naravne smrti to die a natural death, to die in one's bed
nasilne smrti umréti to die a violent death, to die with one's boots on, to die by violence
umréti na grmadi zgodovina to die at the stake
umréti na morišču to die on the scaffold
umréti za jetiko to die of consumption
umréti od lakote to die of hunger
umréti od mraza to die of cold
umréti za rakom to die of cancer
umréti bedne smrti to die like a dog (ali the death of a dog)
umréti v bedi to die destitute (ali a pauper)
umréti od žalosti to die of grief
umréti od lastne roke to die by one's own hand
umréti sredi (aktivnega) dela to die in harness, to die in the shafts
umréti junaške smrti to die a hero (ali a hero's death)
hrabro umréti to die game (to the end)
umréti od strahu to die of fright
umrl je v najboljših letih he was taken in the prime of life
mislil sem, da bom umrl od smeha I thought I would die laughing
naj umrem, če je to res! I'll stake my life it isn't true (ali there isn't a word of truth in it)!
umrl je kot berač he died a beggar
naj na mestu umrem, če... I'll be damned if...

use² [ju:z] prehodni glagol
rabiti, uporabljati, porabiti, izkoristiti, posluževati se; zateči se k; ravnati z; potrošiti, izdati; gojiti (šport itd.); prebiti (čas)
zastarelo navaditi (to na)

to use one's brains (ali wits) uporabiti pamet, napeti (svoje) možgane
use your eyes! odpri oči!
to use care skrbno (pazljivo) postopati
to use diligence da(ja)ti si truda
to use one's best efforts napraviti, kar se le da (kar je le možno)
to use exercises delati vaje
to use force uporabiti silo
this geyser uses a lot of gas ta plinska peč porabi mnogo plina
how did they use you? kako so ravnali z vami?
to use s.o. ill slabo ravnati s kom
I cannot use my left hand ne se posluževati svoje leve roke
to use one's legs peš iti, pešačiti
to use imprecations preklinjati
to use a right uživati (neko) pravico
may I use your name? se lahko sklicujem na vas?
to use tobacco kaditi
I have used all the paint porabil sem vso barvo
how does the world use you? pogovorno kako je z vami?, kako vam gre?
neprehodni glagol
zastarelo (razen v preteritu) biti vajen, imeti navado; (tudi za izražanje trajnega stanja v preteklosti)

the beggar used to come every day berač je imel navado prihajati (je prihajal) vsak dan
it used to be said navadno se je reklo (bila je navada reči)
he does not come as often as he used (to) ne prihaja več tako pogosto kot prej
they used to live here prej so stanovali tu
used you to know him? ste ga vi poznali?
there used to be a tree there tam je nekoč bilo drevo

úš (-í) f

1. zool. pidocchio, pidocchio dell'uomo (Pediculus humanus);
uši grizejo i pidocchi pungono
imeti uši avere i pidocchi
obirati, odpravljati, uničevati uši pulirsi dei pidocchi, spidocchiarsi
imeti denarja kot berač uši avere soldi a palate
saj ga bodo uši pojedle è pieno di pidocchi
v zaporu rediti uši stare in prigione a farsi mangiare dai pidocchi
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
listna uš pidocchio delle piante, afide (Curculionidae); pidocchio della carpa (Argulus foliaceus); pidocchio del pube (Phthirus pubis), piattola

2. pren. pidocchio, uomo spilorcio, sfruttatore

vsák (-a -o)

A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte

ἀγύρτης, ου, ὁ (ἀγείρω) berač, potepuh, slepar.

ἀλήτης, ου, ὁ (ἀλάομαι) 1. adi. blodeč, nestalen. 2. subst. berač, prosjak, potepuh; ἀλήτης μακρῶν πόνων po dolgi, nadležni blodnji (= ko sem imel s hojo mnogo truda).

δέκτης, ου, ὁ (δέχομαι) ep. berač, prosjak.

ἐπι-στάτης, ου, ὁ (ἐφ-ίσταμαι) 1. a) kdor h komu pristopa, prosilec, berač; b) kdor na čem stoji: borilec na vozu ἁρμάτων; c) kdor za kom stoji: zadnjik. 2. predstojnik, voditelj, vodnik, nadzornik, knez, vladar, ποιμνίων pastir, NT učitelj. 3. v Atenah: predsednik pritanov, ἔργων upravitelj, nadzornik javnih del. 4. veščak, izvedenec, vešč = ἐπιστήμων (Pl. Prot. 312).

κατα-κρύπτω 1. trans. skrivam, za-, prikrivam τί ὑπό τινι, ὑπό τι, εἴς τι. 2. intr. skrivam se, pokažem, pojavim se v drugi podobi Od. 7, 205; ἄλλῳ φωτὶ αὐτὸν (pron. refl.) κατακρύπτων ἤισκεν hlineč se (t. j. oblečen kot berač) je bil podoben drugemu človeku.