Franja

Zadetki iskanja

  • utápljati se se noyer, couler à pic ; (ladja) couler bas (ali à fond, à pic) , sombrer, faire naufrage, être englouti (par les flots); périr, aller à sa perte (ali à sa ruine) , se perdre
  • vréči jeter, lancer, projeter ; (skotiti) mettre bas

    vreči koga faire tomber, renverser quelqu'un
    vreči nazaj rejeter, jeter en arrière, (žogo) renvoyer, (sovražnika) repousser, refouler, rejeter
    vreči se se jeter, s'élancer, se précipiter
    vreči se po kom tenir de quelqu'un, ressembler à quelqu'un
    vreči pogled na kaj jeter un regard sur quelque chose
    vreči kaj na papir jeter (ali coucher, mettre) sur le papier
    vreči koga ven, iz hiše mettre quelqu'un à la porte, familiarno flanquer quelqu'un dehors
    vreči v ječo mettre quelqu'un en prison
    vreči pri izpitu faire échouer, coller (un candidat)
    vreči puško v koruzo (figurativno) abandonner la partie, perdre courage, jeter le manche après la cognée
    s prestola vreči détrôner quelqu'un
    vreči sidro jeter l'ancre, mouiller
    vreči na tla renverser, terrasser, abattre, jeter (à) bas
    vreči se pred kom na kolena, komu k nogam se jeter aux pieds de quelqu'un, se prosterner devant quelqu'un, tomber (ali se jeter) à genoux devant quelqu'un
    vreči senco projeter de l'ombre, faire ombre
  • zavíh revers moški spol , repli moški spol ; (na rokavu) revers, manchette ženski spol ; (na hlačah) rabat moški spol , bas relevé, revers (au bas)
  • zdôlaj en bas, au-dessous

    od zdolaj d'en bas
    od zdolaj navzgor de bas en haut
  • басить peti bas, govoriti v basu, basirati
  • âge [ɑž] masculin (življenjska) starost; vek, doba

    à l'âge de 40 ans v starosti 40 let
    à mon âge v, pri moji starosti
    à notre âge v našem času, dandanes
    à la fleur de l'âge v najboljših letih
    d'âge scolaire v starosti šolske obveznosti
    d'un certain âge, entre deux âges (že) starejši, ne več mlad
    hors d'âge zastarel
    le bel âge mladost
    bas, jeune âge otroška, mlada leta
    grand âge visoka starost
    Moyen Age srednji vek
    président masculin d'âge starostni predsednik
    retour d'âge, âge critique, âge climactérique kritična leta, klimakterij, mena
    âge ingrat, âge des folies nora, nerodna leta
    âge limite starostna meja
    âge moyen poprečna starost
    âge mûr, viril zrela, moška leta
    âge nubile za možitev godna starost
    âge d'or, d'argent, de bronze, de fer, de pierre zlata, srebrna, bronasta, železna, kamena doba
    âge de puberté pubertetna doba
    âge de raison leta pameti (od 7. leta naprej)
    quel âge avez-vous? koliko ste stari?
    avoir passé l'âge de biti prestar za
    cacher son âge skrivati svoja leta, svojo starost
    il est de mon âge mojih let je, enako sva stara
    être d'âge à, en âge à biti v pravi starosti za
    il faut être de son âge treba je biti sodoben
    être du même âge biti istih let, iste starosti
    être avancé en âge biti že v letih
    il est vieux avant l'âge zgodaj se je postaral
    être atteint par la limite d'âge doseči starostno mejo
    être entre deux âges biti v srednjih letih
    quel âge lui donnez-vous? za koliko starega ga imate?
    il ne paraît pas son âge ne kaže svojih let
    il porte son âge videti je starejši, kot je v resnici
    il fait plus jeune que son âge videti je mlajši, kot je v resnici
    prendre de l'âge starati se
  • apparier [-rje] verbe transitif sestaviti, združiti v pare, urediti po parih; pariti (živali)

    apparier des gants urediti rokavice po parih, v pare
    ces bas ne sont pas appariés te nogavice niso urejene po parih
  • araignée [arɛnje] féminin pajek; tanka ribiška mreža; železna kljuka; figuré zoprna oseba

    paues féminin pluriel d'araignée pajkasti prsti; zelo tanka pisava
    toile féminin d'araignée pajčevina
    bas masculin pluriel d'araignée tanke prosojne ženske nogavice
    il a une araignée dans le plafond (figuré) on je malo trčen, manjka mu en kolešček
  • arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

    par les armes z orožjem, s silo
    arme à double tranchant dvorezno orožje
    arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
    armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
    arme blanche, muette hladno orožje
    arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
    arme à tir rapide hitrostrelno orožje
    carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
    compagnons, frères d'armes vojni tovariši
    fait masculin d'armes junaško dejanje
    maître masculin d'armes učitelj mečevanja
    le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
    place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
    port masculin d'armes orožni list
    prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
    suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
    vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
    braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
    déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
    être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
    faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
    faire, tirer des armes boriti se
    mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
    (populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
    passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
    porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
    prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
    présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
    régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
    dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
    faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
    tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
    reposez armes! puško k nogi!
    arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
    en venir aux armes pričeti vojno
  • Aufidius 3 Avfidij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

    1. Cn. Aufidius Gnej Avfidij, tr. pl. l. 114, pretor l. 108, napisal je rim. zgodovino v gr. jeziku; v starosti je oslepel, vendar še deloval kot politik in znanstvenik: Ci., Plin.

    2. njegov posinovljenec Cn. Auf. Orestes Aurelianus Gnej Avfidij Orest Avrelijan, konz. l. 71: Ci.

    3. M. Auf. Lurco (= Požrešnik) Mark Avfidij Lurkon, kot tr. pl. l. 61 je sprožil zakon de ambitu, ki pa ni obveljal; začel je kot prvi pitati pave, s čimer si je prislužil mnogo denarja: Ci. ep., Varr., Plin.; najbrž tega istega Avf. omenjajo H. (Sat. II, 4, 24: Aufidius forti miscebat mella Falerno) kot požrešnika, Ci. (Pro Flacco 4, 10: iratus Flacco dixit M. Lurco) kot pričo v Flakovi pravdi, Suet. (Calig. 23) kot Livijinega deda.

    4. T. Auf. Tit Avfidij, rim. govornik srednje mere: Ci.

    5. Sex. Auf. Sekst Avfidij, rim. vitez: Ci. ep.

    6. Auf. Luscus Avfidij Lusk, najvišji oblastnik (pretor) v Fundih, prej pisec, zelo nečimrn človek: Fundos Aufidio Lusco praetore libenter linquimus, insani ridentes praemia scribae H. (Fundi so bili v Horacijevem času municipij s polnim rim. državljanstvom ter so si zato sami volili svoje oblastnike).

    7. Auf. Bassus Avfidij Bas, zgodovinopisec v Avgustovem in Tiberijevem času, napisal je zgodovino rim. državljanskih vojn in zgodovino rim. vojn v Germaniji (to je nadaljeval Plinij st.) Sen. rh., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Q., T. Od tod adj. Aufidiānus 3 Avfidijev (= Seksta Avfidija): nomen Ci. ep.
  • basovska kitara stalna zveza
    glasba (brenkalo) ▸ basszusgitár
    Sopomenke: bas kitara
  • basovski kitarist stalna zveza
    (glasbenik) ▸ basszusgitáros
    Sopomenke: bas kitarist
  • basovski klarinet stalna zveza
    glasba (pihalo) ▸ basszusklarinét
    Sopomenke: bas klarinet
  • bass4 [beis] pridevnik
    globok, nizek (glas)

    bass viol violončelo
    bass clef basovski ključ
    bass singer basist
    bass voice bas (glas)
  • bleu, e [blö] adjectif moder, sinji, višnjev

    bleu clair, foncé, pâle, horizon svetlo, temno, bledo, nebesno moder
    bas masculin bleu (figuré) učenjakarica
    bifteck masculin bleu le na površini pečen biftek
    bibliothèque féminin bleue zbirka pravljic
    conte masculin bleu pravljica
    colère féminin bleue huda jeza
    cordon masculin bleu (figuré) dobra kuharica
    enfant masculin bleu na srcu bolan otrok
    maladie féminin bleue bolezen srca, ožilja
    ruban masculin bleu modri trak, simbol najhitrejše vožnje čez severni Atlantik
    peur féminin bleue smrten strah
    vin masculin bleu slabo rdeče vino
    zone féminin bleue mestni pas z omejenim parkiranjem
    yeux masculin pluriel bleus modre oči
    avoir du sang bleu biti plemiškega rodu
    être bleu de froid biti ves moder od mraza
    en être bleu biti začuden (ob tem)
  • bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

    haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
    bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
    un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
    bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
    bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
    bout d'oreille ušesna mečica
    un bon bout de temps dolgo časa
    à bout na koncu, na kraju
    ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
    bout à bout drugo k drugemu, skupaj
    au bout de po preteku, po
    au bout de deux ans po dveh letih
    tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
    à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
    à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
    au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
    d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
    aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
    avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
    avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
    avoir vent de bout imeti nasproten veter
    arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
    brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
    en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
    être au bout de, à bout de biti pti kraju
    être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
    être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
    ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
    faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
    faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
    joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
    jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
    manger un bout malce, nekaj (po)jesti
    manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
    mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
    mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
    mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
    montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
    prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
    pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
    ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
    répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
    c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
    rire du bout des dents prisiljeno se smejati
    on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
    savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
    tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
    tirer à bout portant streljati čisto od blizu
    venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
    venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
    il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
    voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota
  • búffo adj. ital. inv. muz.
    buffo bas basso buffo
    buffo opera opera buffa
  • caesius 3 (caelum2) modro siv, siv: dicere licebit... caesios oculos Minervae, caeruleos esse Neptuni Ci., caesii oculi Vitr., caesii (oculi) in tenebris clariores Plin., pupillae caesius color Cels; occ. z modro sivimi očmi, sivook, mačjeok: Corn., virgo Ter., Lucr., leo Cat. — Superl. caesissumus navaja Varr. — Kot rodbinsko ime Caesius -iī, m Cezij: Cat., P. Caes. Publij Cezij: Ci., Caes. Cordus Cezij Kord: T., Caes. Nasika Cezij Nazika: T., poseb. Caes. Bassus Cezij Bas, lirski pesnik in prijatelj pesnika Perzija: Pers., Q.
  • céna prix moški spol , valeur ženski spol , coût moški spol

    cena na debelo prix de gros
    cena na drobno prix de détail
    enotna cena prix unique
    fiksna cena prix fixe (ali ferme)
    kupna, nabavna cena prix d'achat
    prodajna cena prix de vente
    tovarniška, lastna cena prix de revient, prix coûtant, prix de fabrique
    ugodna cena prix avantageux
    znižanje cen diminution ženski spol (ali baisse ženski spol) des prix
    zvišanje cen majoration ženski spol (ali augmentation ženski spol) des prix
    besede brez cene des mots sans valeur
    dviganje cen la hausse des prix
    najnižja cena prix minimum (ali plancher moški spol)
    popustiti ceno baisser le prix
    po tržnih cenah aux prix du marché
    pretirana cena prix fou (ali exagéré, excessif, exorbitant)
    prodajati pod ceno vendre à bas prix (ali au-dessous du prix)
    prodajati po znižani ceni vendre à prix réduit (ali en solde, soldé)
    proizvodna cena prix à la production
    reklamna cena prix réclame, prix publicitaire
    tržna cena prix courant (ali coté), cours moški spol du marché
    za vsako ceno à tout prix, coûte que coûte
    znižati ceno réduire (ali baisser) le prix
  • chair [šɛr] féminin (živo, surovo, sadežno) meso; sesekljano, zmleto meso; koža; poltenost, spolni nagon

    de chair et d'os iz mesa in kosti
    en chair et en os živ, utelešen; osebno
    en pleine chair globoko, figuré prav v srcé
    entre chair et cuir pod kožo
    ni chair ni poisson ne krop ne voda, ne ptič ne miš
    des bas couleur chair nogavice (kot koža) rožnate barve
    chair à canon hrana za topove
    chair d'une poire meso pri hruški
    chair de mouton bravina, ovčje meso
    chair de poule kurja polt
    chair vive živo, zdravo meso
    être bien en chair biti lepo rejen
    donner la chair de poule à quelqu'un koga prestrašiti
    parents masculin pluriel selon la chair pravi (ne adoptivni) starši
    c'est la chair de sa chair to je njen otrok
    (religion) le Verbe s'est fait chair beseda je meso postala
    (religion) vendredi chair ne mangeras ob petkih ne jej mesa