Franja

благовест m (zast.) vabljenje, zvonjenje k službi božji

благовестить (zast.) zvoniti, vabiti k službi božji; (pren.) raznašati (čenče)

alive² [əláiv] pridevnik
živ, živahen
elektrika pod napetostjo; veljaven; dovzeten; zavesten; produktiven

are you alive to what is going on? veste, kaj se dogaja?
to be fully alive to s.th. jasno se česa zavedati
to be alive with mrgoleti česa
alive and kicking živahen
man alive! človek božji!
there's no man alive who can... nihče na svetu ne more...
he was alive to the advantage spoznal je korist

Átila (-a) m hist. Attila:
božji bič Atila Attila, flagello di Dio

bábo m zval. bȃbo (t. baba, perz.) ljubk. očka: nemoj, sine, govoriti krivo: ni po babu ni po stričevima, već po pravdi boga istinoga ne govori pristransko temveč po božji pravici

beato

A) agg.

1. blažen:
beato lui! blagor njemu!
beato fra le donne blažen med ženami
beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
uomo beato iron. butec
quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil

2. relig. blažen:
la Beata Vergine Blažena devica Marija

B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena

bendición ženski spol (božji) blagoslov

bendición de la mesa molitev pri obedu
bendición pontifical papežev blagoslov
fruto de bendición zakonski otrok
echar la bendición (a) podeliti blagoslov, blagosloviti
es una bendición, es bendición de Dios je pravi božji blagoslov

bič moški spol (-a …)

1. die Peitsche (jahalni : Reitpeitsche, jermen biča der Peitscheriemen); figurativno die Geißel
bič Božji eine Geißel Gottes
pokanje z bičem der Peitschenknall
udarec z bičem der Peitschenhieb, Geißelhieb
izdelovalec bičev der Peitschenmacher

2. živalstvo, zoologija (morski sokol) der Stechrochen, der Stachelrochen

3.
morski bič živalstvo, zoologija korala: die Seepeitsche

bíč (-a) m

1. frusta, frustino, scudiscio, staffile; sferza:
jahalni bič frustino
pokati z bičem schioccare la frusta

2. pren. sferza; flagello:
bič kritike la sferza della critica
Atila, bič božji Attila, flagello di Dio

3. muz. frusta

4. zool.
morski bič pastinaca, trigone (Dasyatis pastinaca)

bid^*1 [bid]

1. prehodni glagol
ukazovati; ponuditi; objaviti; naznaniti
arhaično, poetično pozvati, prositi

2. neprehodni glagol
ponujati

to bid the banns oklicati zaročenca v cerkvi
to bid fair dobro kazati
to bid goodbye (ali farewell) posloviti se
to bid s.o. a good speed želeti komu mnogo uspeha, božji blagoslov
to bid joy želeti srečo
to bid welcome prijazno sprejeti
to bid up več ponuditi (na dražbi)
bid him come in reci(te) mu, naj vstopi

blagoslov moški spol (-a …) der Segen (Božji Gottessegen); izrečen: der Segensspruch; (blagoslovitev) die Segenspendung
brez blagoslova ohne Segen
prinašati blagoslov Segen bringen
kar prinaša blagoslov [segenbringend] Segen bringend
klicati blagoslov na den Segen herabrufen an
knjiga blagoslovov das Segnungsbuch

blagoslóv benedición f

biti pravi (božji) blagoslov ser una benedición (de Dios)
dati svoj blagoslov echar la benedición (a)

blessed [blést, blésid] pridevnik (blessedly prislov)
blagoslovljen, blažen
vulgarno presnet, preklet

blessed Virgin devica Marija
of blessed memory rajnki, pokojni
I'm blessed if naj me vrag vzame, če, srečen bi bil, če bi
I am blessed if I know res ne vem
I am blessed if I do it še v glavo mi ne pade, da bi to storil
the whole blessed day ves božji dan
blessed with poln česa

bòžijī -ā -ē gl. božji

camilla -ae, f in camillus -ī, m (če sta lat. besedi pristni, potem sta iz istega korena kakor Camēna, verjetneje pa sta semit. izvora, kakor gr. καδμῖλοι, κασμῖλοι = dečki, ki so stregli pri skrivnem samotraškem bogoslužnem obredu, prim. fen. Qadmīl božji sluga = Καδμῖλος = Ἑρμῆς)

1. iz neoporečnega zakona svobodno rojena poštena deklica oz. deček ali mladenič, in ker so smele pri bogoslužju sodelovati le take osebe, mlada žrtvena strežnica oz. mlad žrtveni strežnik, sluga (plemenitega rodu): Pac. ap. Varr., Varr. idr. slovničarji, Romani pueros et puellas nobiles camillos et camillas appellant, flaminicarum et flaminum praeministros Macr.

2. mlad nasploh: Poeta ap. Q. — Kot nom. propr.
a) Camillus -ī, m Kamil, priimek rodu Furijev. Poseb. M. Furius Camillus Mark Furij Kamil, ki je l. 395 kot diktator osvojil mesto Veje in rešil Rim pred vpadi Galcev: Ci., L.; od tod pl. Camilli Ci., V., H. možje, kakršen je bil Kamil, Kamili; pren.: alter Camillus Cl. ali novus Camillus L. = rešitelj domovine.
b) Camilla in v star. obl. Casmilla -ae, f Ka(s)mila, hči volskovskega kralja Metaba, ki je zrasla v sveti Dianini službi; kot Turnova tovarišica je padla v boju z Enejem: V.

cjȅlcāt -a -o, cjèlcat -a -o (ijek.), cȅlcāt -a -o, cèlcat -a -o (ek.) popolnoma cel, čisto cel, ves: -i dan sjediti, sedeti kod grobova; cio cjelcati dan, ceo celcati dan ves božji dan

cock¹ [kɔ́k] samostalnik
petelin, (tudi na puški); petelinje petje
figurativno vodja; pipa, vetrnica; poševna lega klobuka na glavi; jeziček (na tehtnici); kazalec (na sončni uri)
navtika medkrov; pilotov sedež; bahač, kolovodja
vulgarno spolni ud

as the old cock crows so does the young learn jabolko ne pade daleč od drevesa
the red cock crows hiša je v plamenih
dunghill cock domači petelin
every cock crows on his dunghill doma se vsakdo čuti junaka
to be cast at the cocks zgubiti se
that cock won't fight tukaj nekaj ni v redu, to ne bo držalo
to live like a fighting cock živeti ko ptička na veji
the cock of the walk (ali roost) glavna oseba, samozavestnež
to go off at half cock prezgodaj se sprožiti
domačno old cock ljubi moj, človek božji

cōnsecrō -āre -āvī -ātum (cum in sacrāre: sacer)

1. (božanstvu) posvetiti (posvečevati): Val. Max., Mel., non dubitavit Martis manubias Musis consecrare Ci., tua domus certe et quicquid habes aliud Cereri est consecratum Ci., domum Manibus c. Ci., candelabrum dare, donare, dicare, consecrare Iovi Ci., Menti delubra et Virtuti et Fidei consecremus Ci., delubra sanctissimis religionibus consecrata Ci., quam (veterem Carthaginem) P. Africanus … consecravit Ci. je razglasil za sveto zemljišče (kjer se ni smelo več zidati), bona alicuius c. Ci., L., in templo Victoriae, ubi Caesaris statuam consecraverant C., hunc lucum tibi dedico consecroque, Priape Cat., lucos et nemora consecrant T., c. sedem deo Cu., aedem tonanti Iovi Suet.; pren.: in patria nostra omnia ponere et quasi consecrare debemus Ci. vse moramo položiti tako rekoč na žrtvenik svoje domovine, qui certis quibusdam destinatisque sententiis (dat.) quasi addicti et consecrati sunt Ci. tako rekoč hlapčevsko privrženi in v last predani. Pogosto adj. pt. pf. cōnsecrātus 3 posvečen, svet: insulam totam Cereri et Liberae consecratam Ci., hunc Cupidinem (Kupidov kip), quod erat consecratus, non attigit Ci., c. termini L., consecratis (verbis) utendum est Q.

2. occ. podzemeljskim bogovom posvetiti = prekleti (preklinjati), zakleti (zaklinjati) koga, preklic(ev)ati: cum caput eius, qui contra fecerit, consecratur Ci., te tuumque caput sanguine hoc consecro L., quibus (verbis) caput suum, domum suam, si scienter fefellisset, deorum irae consecraret Plin. iun.; pri vojnih napovedih: Dis pater Veiovis manes … uti vos eas urbes agrosque capita aetatesque eorum devotas consecratasque habeatis Formula vetus ap. Macr.; pren.: esse (se) iam consecratum Miloni Ci. je že izročen Milonovemu maščevanju.

3. (osebe, živali) pobožiti (poboževati), za božanstvo (boga, bogove) razglasiti (razglašati), med bogove spreje(ma)ti, uvrstiti (uvrščati), kot božanstvo prideliti (prideljevati) čemu: Liberum cum Libera et Cerere maiores nostri consecraverunt Ci., ex hominum genere consecratos, ut Herculem, coli lex iubet Ci., omne fere genus bestiarum Aegyptii consecraverunt Ci., apud Memphim bovem Apim c. Suet.; poseb. o poboženju članov cesarske hiše: Claudium c. T., defunctam mortem prohibuit consecrari Suet.; consecratae immortalitatis exempla Cu., matrem immortalitati c. Cu. narediti jo nesmrtno; occ.
a) koga za svetega spozna(va)ti, posvetíti: sit deus nobis non in templis, sed in corde consecratus Lact., nonne deus melius … in nostro immo consecrandus est pectore? Min.
b) (stvari) posvetiti (posvečevati), svete narediti: honor hominis deorum religione consecratus Ci., ars … deorum immortalium inventioni consecrata Ci. s tem posvečena, da se pripisuje božji iznajdbi, c. origines suas et ad deos auctores referre L.

4. pren. narediti koga nesmrtnega, na veke proslaviti (proslavljati), ovekovečiti: ei viri prope ad immortalitatis religionem consecrantur Ci., hanc opinionem in illo sanctissimo Hercule consecratam videmus Ci., (Socratis) ratio disputandi Platonis litteris consecrata Ci. v Platonovih spisih na veke ohranjena, reges maximi in memoriam sunt consecrati Ci.; pren.: beneficium elegantissimo carmine aeternitati c. Val. Max. ovekovečiti. — Dep. soobl. cōnsecror -ārī -ātus sum posvetiti (posvečevati), pobožiti (poboževati): quos (Antonius) sapientia bonitas pietas consecrata sit Lamp.

čàs (čása) m

1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo

2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia

4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo

človek¹ [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus