Franja

in-dolēs -is, f (indu = ἔνδον in alere, prim. subolēs, prōlēs, pravzaprav = „prirojeno“) klas. le v sg.

I.

1. prirojena lastnost, prirojeno svojstvo: in frugibus pecudibusque non tantum semina ad servandam indolem valent, quam caeli propriētas mutat L., frugum L., arborum Gell., servare indolem (o sadovih) L., quae indoles in savio est Pl.

2. occ. naravna (prirojena) sposobnost, nadarjenost, dar, talent: Pl., N., Iust., Stat., Q., Fl., adulescentes bona indole praediti Ci., indoles praeclara, segnis T., indoles alta, tanta L., animi L., pueri Cu. nagnjenost, specimen indolis dare Plin. iun., indole dignum Lucan., macte indole sacra Sil. božje pokolenje, mentis Col.; z objektnim gen.: magna indoles virtutis (ad virtutem) extincta est Ci. prirojena krepost, prirojena vrlina, hac indole virtutum et vitiorum L., futurae dignitatis Iust.; pl.: bonae et utiles animi indoles Gell.

— II. povečanje, mladina, naraščaj, zarod, porast, narast: natorum Sen. tr., Romana Macr., omnem nobilitatis indolem (vse mlado plemstvo) excerpere Vell.

Intercīdōna -ae, f (intercidere) Intercidona, eno izmed treh božanstev (Intercidona, Pilumnus, Deverra), ki so branila Silvanu v hišo, v kateri je ležala otročnica. Da bi označili to božje varstvo, so šli trije možje ponoči okrog otročničinega stanovanja: eden je zasadil sekiro v prag, drugi je tolkel po njem s tolkalom (ki se je uporabljalo pri pripravljanju moke), tretji pa ga je pometel z metlo. Ta tri znamenja kulture (sekira, tolkalo, metla) naj bi bila Silvana oplašila, da ne bi vdrl ponoči v hišo in mučil mater: Varr. ap. Aug.

iūs², iūris, n (stlat. jous, prvotno ievos, potem iovos, gen. iovesis, iz tega iūs, iūris po sinkopi; prim.: lat. iūstus, iūrgō)

1. (človeško) pravo (naspr. fās božje pravo), zakonilo, (pravno) ustanovilo (določilo), pravda: omnia humanitatis iura violare Ci., iura dare H., V. ustavo dati, principia iuris Ci., ius anceps novi, causas defendere possum H., ius ac fas colere L., ius ac fas omne delere Ci., contra ius fasque Ci., S., hoc fas ac iura sinunt V., ius bonumque (pravo in pravičnost) apud eos non legibus magis quam naturā valebat S., condere nova iura L., natus in libero populo inter iura legesque L., ius discere Aug. učiti se pravo(znanstvo) (v Rimu); occ. (kolekt.)
a) pravna ustanovila (določila), zbirka zakonov: ius Flavianum Ci. (fasti in legis actiones, ki jih je l. 304 zapisal Gnej Flavij).
b) pravni nazori, pravna pravila, pravo: ius gentium Ci. mednarodno pravo, ius civile Ci. državljansko pravo, ius publicum H. državno pravo, ius hominum Ci. naravno pravo, ius praetorium Ci. od pretorjev izdana pravna pravila, ius humanum et divinum Ci., S., ius necessitudinis Suet., omnium iurum atque legum fictor Pl., iure nostro Ci. po našem (rimskem) pravu, iure agere cum aliquo Ci. proti komu sodno postopati, s tožbo prijeti ga, vložiti tožbo proti komu.

2. occ. pravica (kot predmet sodne razsodbe): quod is, qui bellum geret, imperavit, id ius ratumque esto Ci. bodi pravnomočno, summum ius, summa inuiria Ci. (iz Ter.), ius dicere Ci. ali reddere L. ali pesn. iura dare O. izreči (izrekati) sodbo, soditi, razsoditi (razsojati), deliti pravico, iure uti Ci. strogo po zakonu ravnati, ius petere Ci. razsodbo zahtevati, de iure respondere Ci. dajati pravne odgovore, populis aequata duobus iura O., regia iura Quiriti O.

3. meton.
a) sodišče (kot kraj): Pl., in ius de suā re numquam ivit N., in ius adiit Ci., in ius vocare Ci., (adversarius eum) rapit in ius H. ga vleče pred sodišče, in ius ambulare Ter.
b) pravne zahteve, pravna pravica, nadpravica, predpravica, svoboščina: ius suum armis exsequi C., ius suum retinere Ci., populus Rom. ius suum recuperabit Ci., ius suum persequi Ci. uveljaviti (uveljavljati), de suo iure cedere Ci., suo iure decedere L., ius suum tenere, obtinere Ci., omnia pro suo iure agere Ter. strogo se držati svoje pravice, ius dare alicui rei Sen. ph., Lucan. stvari pomagati do pravice, dovoliti kaj, iura communia Ci. enake pravice, iura (ius) belli Ci.; ius est (z inf.) prav je, dovoljeno je, sme se, pravično je: Cat. fr., Ci., L., Suet.; (z ACI): Ter.; alicui ius est (z inf.) nekdo ima pravico, za nekoga je prav(ično), dovoljeno mu je, sme: Ci., V., H., O.; tako tudi istuc ius est ali meum ius est (z ut s cj.): Pl., Ter.; z objektnim gen.: ius auxilii, agendi cum plebe, materiae caedendae, sententiae dicendae L., ius emendi Q., ius muneris O. pravica darovanja, spolium iuris mei O. do katerega imam pravico, ki mi pristoji; pesn.: ius caeli O. pravica do … ; s subjektnim gen.: implorare iura libertatis Ci. pravice svobodnjakov, auspiciorum iura turbare Ci.

4. occ.
a) pravica = moč, oblast: sui iuris esse Ci. biti samosvoj, biti samostojen, in paucorum ius atque dicionem concedere S., ius de tergo ac vita habere L. imeti oblast nad kaznovanjem in smrtjo, aliquem proprii iuris facere Iust. samostojnega narediti; toda: aliquem sui iuris facere Vell. koga podjarmiti, podvreči si; tako tudi: tot undique gentes iuris habere sui velle Lucan. podvreči si, hoteti spraviti pod svojo oblast; pesn.: ius et moderamen equorum O.; tudi ius in aequora O. nad morjem.
b) (kolekt.) pravno stanje: eodem iure sunt, quo fuerunt Ci., uxores eodem sunt iure, quo viri Ci., iura coniugalia O., muliebria L.; v političnem smislu: civitas optimo iure Ci. polnopravna, ius Latii (Latinum) T. omejeno pravno stanje latinskih poldržavljanov.

5. abl. iūre po pravici: si iure posses eum accusare Ci., admissus est nemo; iure id quidem Ci., suo iure Ennius sanctos adpellat poëtas Ci. po vsej pravici, id ei merito atque optimo iure contigit Ci., iusto iure L.

6. iūs iūrandum jur. t. t. (pravnomočna) prisega: est ius iurandum adfirmatio religiosa Ci., Galli ius iurandum sibi datum esse dixerunt Ci., tirones iure iurando accepto (ko se jim je priseglo) nihil iis nocituros hostes se Otacilio dediderunt C., ius iurandum concipere T. obrazec za prisego napisati, iure iurando interposito L. po … , inter se fidem et ius iurandum dare C., ius iurandum offerre, ius iurandum oblatum non recipere Q., ius iur. ab adversario exigere aut recusare Q., ius iur. remittere Icti., magnā voce iurare verissimum pulcherrimumque ius iur. Ci., praestare more sollemni ius iurandum Plin. iun., agere de uxoribus sollemne ius iur. Gell., ius iur. servare N., conservare Ci., N., violare Ci., ius iur. alicui praeire Plin. iun. narekovati, fidem astringere iure iurando Ci., psephismata iure iurando constricta Ci., se iure iur. constringere Lamp.; tudi ločeno: ius igitur iurandum Ci., iurisque iurandi Ci.

Opomba: Dat. sg. iūre v stari formuli iure dicundo: L., Suet., Gell.; gen. pl. iurum: Pl., Cat. fr.

jagnje srednji spol (-ta …) das Lamm, -lamm (daritveno Opferlamm, velikonočno Osterlamm)
Jagnje Božje Gotteslamm, Lamm Gottes
ovca z jagnjetom das Mutterschaf

jágnje lamb

božje jágnje religija the Lamb of God
žrtveno sacrificial lamb
pečeno jágnje roast lamb
krotek kot jágnje lamblike, meek (ali gentle, patient) as a lamb

jágnje zoologija agneau moški spol (agnelle ženski spol )

daritveno (žrtveno) jagnje agneau offert en sacrifice, figurativno agneau divin, victime (innocente)
(religija) Jagnje božje l'Agneau (de Dieu)
krotek kot jagnje doux comme un agneau
pečeno jagnje rôti d'agneau
velikonočno jagnje agneau pascal

jágnje (-ta) n agnello, agnellino (tudi pren.):
jagnje beketa, bleje l'agnello bela
pren. krotek, ponižen kot jagnje docile come un agnello
pren. daritveno, žrtveno jagnje capro espiatorio
rel. Jagnje božje l'Agnello di Dio, Agnus Dei
velikonočno jagnje l'agnello pasquale

jus [džʌs] samostalnik
latinsko pravo, jus (množina jura)

jus canonicum kanonsko pravo
jus civile civilno pravo
jus divinum božje pravo

kraljestv|o [é] srednji spol (-a …) das Königreich, das Reich (tudi figurativno); -reich (Božje Gottesreich, das Reich Gottes, duhov Geisterreich, luči Lichtreich, mrtvih Schattenreich, Totenreich, nebeško Himmelreich, rastlinsko Pflanzenreich, živalsko Tierreich)
kraljestvo Sredine (Kitajska) das Reich der Mitte

kraljéstvo royaume moški spol , royauté ženski spol

božje (nebeško) kraljestvo royaume de Dieu (céleste)
kraljestvo mrtvih royaume des morts
kraljestvo teme royaume des ombres
Združeno kraljestvo Royaume-uni moški spol

lamb¹ [læm] samostalnik
jagnje; jagnjetina; ovčica (član verske skupnosti)

you may as well be hanged for a sheep as for a lamb če že grešiš, pojdi do konca (kazen ne bo nič manjša)
wolf (ali fox) in lamb's skin volk v ovčji koži, hinavec
like a lamb ko jagnje, pohleven, krotek
in (ali with) lamb breja (ovca)
the Lamb (of God) božje jagnje, Kristus

Lamm, das, (-/e/s, Lämmer) jagnje, ovčka; Lamm Gottes Jagnje božje; figurativ ovčka

ljudstv|o srednji spol (-a …) das Volk, -volk (barbarsko Barbarenvolk, božje Gottesvolk, bratsko Brudervolk, kulturno Kulturvolk, nomadsko Nomadenvolk, otoško Inselvolk, pastirsko Hirtenvolk, pogansko Heidenvolk, pomorsko Seevolk, primitivno Naturvolk, pritlikavo Zwergvolk)
izvoljeno ljudstvo das auserwählte Volk
vojska oboroženo ljudstvo das Volk in Waffen
…ljudstva Volks-
(duh der Volksgeist, glas die Volksstimme, jeza der Volkszorn, poneumljanje die Volksverdummung, sovražnik der Volksfeind, volja der Volkswille, zapeljevalec der Volksverführer, zastopnik der Volksvertreter, življenje das Volksleben)
iz ljudstva aus dem Volk

malikovanje samostalnik
1. religija (čaščenje) ▸ bálványimádás
Islamska zakonodaja praviloma nasprotuje vsakemu upodabljanju ljudi in živali, ker bi to lahko vodilo v malikovanje, ki ga Koran izrecno obsoja. ▸ Az iszlám törvények rendszerint ellenzik az emberek és az állatok ábrázolását, hiszen ez bálványimádáshoz vezethetne, amit a Korán kifejezetten elítél.
Kristjanom se je uprlo malikovanje in niso hoteli cesarja častiti po božje. ▸ A keresztények fellázadtak a bálványimádás ellen és nem akarták istenként tisztelni a császárt.

2. (pretirano občudovanje) ▸ bálványozásNobene prihodnosti nimajo tisti, ki živijo v malikovanju jutrišnjega dne. ▸ Azoknak, akik csak a holnapot bálványozzák, nincsen semmilyen jövőjük.
Očitate mu malikovanje diktatorjev, a tudi pri vas je zaznati nekakšno fascinacijo z diktatorji. ▸ Felrója neki a diktátorok bálványozását, de önnél is észlelhető az irántuk érzett csodálat.

man¹ [mæn] samostalnik (množina men)
mož, človek, človeštvo; sluga, vojak, mornar; figura (šah, dama)
zgodovina vazal
množina vojaki, mornarji, delavci, moštvo

the rights of man človeške pravice
man of God božji služabnik
an Oxford man kdor je študiral v Oxfordu
a man and a brother pravi tovariš
man and wife mož in žena
a man of few words redkobeseden človek
man alive! človek božji!
as one man kot en mož, enoglasno
to be a man biti možat
to be only half a man biti nemožat, biti samo pol moža
to be one's own man biti svoj gospodar
best man ženinova priča pri poroki
man and boy od deških let dalje
every man Jack vsak posameznik
to feel like a new man počutiti se ko prerojen
man Friday; ali man of all work faktotum, desna roka
inner man duša, šaljivo želodec
outer man telo
I'm your man jaz sem pravi človek za to
he's your man on bo pravi človek za to
man of letters pisatelj
to the last man do zadnjega moža
(all) to a man vsi, do zadnjega moža, enoglasno
a man of mark pomembna osebnost
no man nihče
a man of parts izredno zmožen človek
to play the man izkazati se moža
a man of straw lutka, človek zvenečega imena a brez denarja
the man in (ali on) the street povprečen človek
man about town lahkoživec, gizdalin
a man of his word mož beseda
the man of the world svetovljan
old man botanika božje drevce, navtika, sleng kapitan

mānēs -ium, m (iz stlat. mānus 3 dober, torej = dobri [duhovi]; prim. māne)

1. duše rajnih (pokojnih), sence umrlih (pokojnikov, rajnikov), mani, ki so jih po božje častili; od tod: dii manes L., Ci., Tab. XII, manibus divis mactatus ali manibus divis inferias mittere Lucr.; sg. manem deum Ap.; abs.: L., H., O. idr., poenis coniuratorum manes expiare Ci.; pl. manes se uporablja tudi za dušo enega pokojnika: H., Sen. rh., Suet., manes Anchisae, coniugis V., m. Verginiae L.

2. meton.
a) bogovi podzemlja, oblast podzemlja, sploh podzem(elj)ski svet, podzemlje: O., Styx atra videt manesque profundi V., haec manīs veniet mihi fama sub imos V., iam te premet nox fabulaeque manes V.
b) podzem(elj)ske, peklenske kazni, peklenske muke, peklensko trpljenje: Stat., Aus., quisque suos patimur manes H.
c) (redko) mrtvec, umrli, mrlič, zemeljski ostanki, truplo: Plin., sepulcra diruta, omnium nudatos manes, nullius ossa terrā tegi L., id cinerem aut manīs credis curare sepultos? V., accipiet manes parvula testa meos Pr., inhumatos condere manes Lucan.

misericōrdia

A) f

1. usmiljenje, usmiljenost:
avere, usare misericordia imeti usmiljenje, usmiliti se
opera di misericordia šalj. pomoč
opere di misericordia relig. usmiljena dela

2. usmiljenje, odpuščanje:
misericordia di Dio božje usmiljenje
grande come la misericordia di Dio šalj. neskončno velik
senza misericordia neusmiljeno

3. kratek meč, bodalo

4. brezplačna prva pomoč (v Firencah)

B) inter. joj, Bog se usmili!

obiskovanj|e srednji spol (-a …) das (regelmäßige, ständige) Besuchen, der Besuch (službe božje Kirchenbesuch, koncertov Konzertbesuch, šole Schulbesuch)
Marijino obiskovanje die Heimsuchung Mariä

obličj|e srednji spol (-a …) das Antlitz (obličje Božje Gottes Antlitz), das Angesicht
izginiti z obličja zemlje vom Erdboden verschwinden

obož|evati (-ujem) verehren, anbeten; zu Füßen liegen; (po božje častiti) vergöttern