Franja

coniūngō -ere -iūnxī -iūnctum

I. skupno v en jarem vpreči (vpregati): boves Ca., et biiungum prius est, quam bis coniungere binos Lucr. dvovprega je starejša od štirivprege.

— II. pren.

1. (krajevno) strniti (strinjati), (z)vezati, (z)družiti, skleniti (sklepati), spojiti (spajati): Tib., coniungere dextras ardebant V. desnice si podati, naves c. Cu.; z abl. instrumenti: Cels., Suet., Pan primus calamos cerā coniungere plures instituit V., columellas capreolis inter se c. C., turres pontibus c. C. med seboj povezati z mostički. S kom ali s čim?
a) z dat.: Vitr., Cu., Dig., navi onerariae alteram c. C. sklopiti, dextrae c. dextram V. roke si podati, v roke si seči, victricemque petunt dextrae coniungere dextram O., c. pauca huic commentario Hirt. malo pridejati = knjigo nadaljevati, castra castris L. tik tabora tabor postaviti, castra oppido C., aedifica moenibus L. tik zraven zidovja zgraditi, Commius equum coniungit equo Quadrati Hirt. postavi konja ob bok konju (Kvadrata).
b) s cum: Lucr., epistulam cum altera Ci. ep., hunc montem murus circumdatus … cum oppido coniungit C., Uxiorum gentem cum Susianorum satrapea c. Cu. V pass. biti v zvezi, stikati se s čim, držati se česa: qui (portus) in exitu coniunguntur C., haec insula … ponte cum oppido coniungitur C. ta otok je z mostom povezan z mestom.

2. (časovno) (z)vezati, spojiti (spajati): noctem diei C. noč dnevu pridati = pozno v noč marširati; podobno: tristibus dictis atrocia facta c. T. doda(ja)ti, nox eadem necem Britannici et rogum coniunxit T., abstinentiam cibi c. T. še naprej gladovati, consulatus c. Suet. brez prestanka konzulsko čast imeti.

3. (v razmerah in položajih) združiti (združevati), zediniti (zedinjati), priklopiti (priklapljati); predvsem
a) o vojaškem združevanju: coniuncto exercitu Caesar Gomphos venit C. s skupno (združeno) vojsko; s cum: eas cohortes cum exercitu suo coniunxit C.; z dat.: oppidanos sibi c. Hirt., arma Sidicinis finitimis c. L.; refl.: ut paulatim sese legiones coniungerent C., cum se cum Bibulo coniunxisset C., se Hannibali c. L.; med.: ne tantae nationes coniungantur C., cum aeque coniungi possent L.; potem
b) o kakršni koli osebni zvezi: dedecus est nostrum … te coniungens Ci., inter nos naturā coniuncti et consociati sumus Ci., non dubito, quin … res publica nos inter nos conciliatura coniuncturaque sit Ci. ep., Milonem sibi c. C., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci. ki je stopil v kupčijsko zvezo, coniungi foedere Teucris V.; poseb. o prijateljski, ljubezenski ali sorodstveni zvezi: Cat., Pr., optimum quemque hospitio atque amicitiā c. Ci. ep., me tibi studia communia coniunxerant Ci. ep., se tecum affinitate coniungi cupit N., multos sibi familiari amicitia c. S.; tudi zakonsko zvezati, v zakon združiti, poročiti: filias suas alicuius filiis matrimonio L., feminam sibi matrimonio L., aliquem matrimonio secum Cu., aliquam sibi iusto matrimonio Suet., nec te c. curas O., c. se cum aliquo O. (o nevesti), exin Poppaeae coniungitur T.
c) o abstr.: c. cum probro privato imperii dedecus Ci., eius salutem cum communi salute Ci., quem ego cum deorum laude coniungo Ci. privzemam v slavo, c. prioribus sequentia Q., omnia vota in unum Petr.

4. (s proleptičnim obj.) iz dveh delov združiti, sestaviti: quod (Epicurus) e duplici genere voluptatis coniunctus est Ci. ker je (Epikur = najvišje dobro) sestavljeno iz dveh vrst slasti; pren. z združevanjem skleniti (sklepati): c. Sabinorum coniugia Ci., conubia L., nuptiae non genere ac nobilitate coniunctae Cu., c. amicitiam Ci., societatem amicitiamque S., necessitudinem Ci., bellum …, quod coniungant reges potentissimi Ci. ki jo skupno vojujejo, cum amicis … c. iniuriam Ci. združiti se s prijatelji v krivične namene. — Od tod adj. pt. pf. coniūnctus 3, adv. -ē,

1. (krajevno) zvezan, spojen, združen, neločljiv, skupaj držeč se, skupaj (skupno): passibus coniunctis spatiari O. z združenimi koraki = skupaj, drug z drugim, c. bubilia Vitr., supercilia Suet. skupaj zrasle, coniunctis digitis nasci Icti., c. possessiones Icti., coniuncte de confirmatione … dicere Corn., si quando risus coniuncte re verboque moveatur Ci., coniuncte ferre ab aliquo promulgatas rogationes L.; pren.: si et sapere expetendum sit et valere, coniunctum utrumque magis expetendum est, quam sapere solum …, sapere separatum Ci. Adv. coniuncte (ret.) = v medsebojni zvezi, pogojno: c. videre rationem verborum Ci., c. efferre aliquid Ci. — Skladi: s cum: vita rustica disiuncta a cupiditate et cum officio coniuncta Ci., ea, quae coniuncta cum illis rebus sunt Ci. kar spada k temu, sublicae cum omni opere coniunctae C.; redk. s samim abl.: mendacitas aviditate coniuncta Ci., ratis coniuncta crepidine saxi V.; z dat.: officii praecepta coniuncta naturae Ci., simulatio vanitati est coniunctior quam honestati Ci.

2. occ. meječ s čim, držeč se česa, seseden; nav. z dat.: Dig., occupat coniunctam Cappadociae Paphlagoniam N., Macedonia Thraciae coniuncta Cu., theatrum coniunctum domui C., loca Caesaris castris coniuncta C., Vari castra muro oppidoque coniuncta C. naslanjajoč se na zid, regio coniuncta Oceano Hirt., balnearia coniuncta culinae Vitr., coniuncta tecta muro portisque L.; pren. (časovno) spojen, bližnji, naslednji: quae proelio apud Arbela coniuncta sunt Cu. kar je neposredno sledilo bitki; (o osebah): coniunctus … Sulpicii aetati P. Antistius fuit Ci. je bil Sulpicijev sodobnik, cui (Hortensio) eram aetate coniunctior Ci.

3. po sorodstvu, zakonu, prijateljstvu, mišljenju zvezan, prijateljski, veren, zaupen, bližnji: ubi tecum coniunctus siem Pl., quoniam in re publica coniuncti sumus Ci. ker smo somišljeniki v politiki, qui cum reo criminum societate coniunctus est Ci., cum eo … adeo coniuncte vixit, ut … N., hunc adeo dilexi, nullo ut cum homine coniunctius viverem Ci. ep., quocum coniunctissime et amantissime vixerat Ci., cum quo a condiscipulatu vivebat coniunctissime N.; animum atque animam dico coniuncta teneri inter se Lucr., ut nosmet ipsi inter nos coniunctiores simus Ci., tum et cum iis et inter se coniunctissimos fuisse M. Curium, Ti. Coruncanium memoriae proditum est Ci.; z abl.: Segestani non solum perpetua societate atque amicitia, verum etiam cognatione se cum populo Romano coniunctos esse arbitrantur Ci., propinqua cognatione coniunctus N., propinquitatibus adfinitatibusque coniuncti C., sanguine coniuncti S., coniunctissimus sanguine Vell., propinquitate, sanguine coniunctus Cu., homo coniunctissimus officiis, usu, consuetudine Ci.; z dat.: homo mihi coniunctus fidissimā gratiā Ci., quis mihi in re publica potest aut debet esse coniunctior? Ci., intima familiaritate coniunctus Caesari N., tam coniuncta populo Romano civitas C. tako tesno povezana z rimskim ljudstvom, coniuncti sontibus, ei familiaritate coniunctus Cu., coniunctior illo nemo mihi est O.; redk. abs.: ipsum Pompeium coniunctum non offendit N., coniunctus an alienus Q.; pren. o prijateljstvu, sorodstvu idr.: quae fuit umquam amicitia consularium in nostra civitate coniunctior Ci. ep. zaupnejše (prim.: quod enim par amicitiae consularis fuit umquam in hac civitate coniunctius, quam fuimus inter nos ego et Cn. Pompeius? Ci.), civium Romanorum omnium sanguis coniunctus existimandus est Ci. vsi rimski državljani se morajo imeti za krvne sorodnike; pesn. (fem.) = zakonsko zvezana, omožena, poročena: dandaque opera, ut habeant (servi) … coniunctas conservas, e quibus habeant filios. Eo enim fiunt firmiores ac coniunctiores fundo Varr., o digna coniuncta viro O.; pren. (o vinski trti): si forte eadem est ulmo coniuncta marito Cat. — Od tod subst. coniūnctum -ī, n

1. kot govorna podoba = zveza, zevgma: et coniuncta quaeremus et genera et … Ci.

2. naravoslovno s čim zvezana lastnost: coniunctum est id, quod nusquam sine perniciali discidio potis est seiungi seque gregari Lucr.

costado moški spol (desna, leva) stran; vojska krilo

costado falso visenje (ladje) na eno stran
costado de preferencia desni bok ladje
árbol de costados rodovnik
noble por los cuatro costados čistokrven plemič
villano por los cuatro costados velik lopov
dar el costado (mor) kazati bok ladje

désni -a, -o right, right-hand; grboslovje dexter

na désni on the right
na désno to the right
na désni strani on the right-hand side
na désnem bregu Ljubljanice on the right bank of the Ljubljanica
na désno! right turn!
na désno usmerjen rightward
désni bok ladje, na desni strani ladje starboard
désno krilo vojska politika šport right wing
désna stran (konja, voza) off side
biti komu désna roka to be someone's right-hand man
v désnem zgornjem kotu in the top right-hand (ali right-hand top) corner
hoditi, voziti po désni strani, držati se désne to keep to the right
zaviti na désno to turn right, to take a right turn

désni (-a -o) adj.

1. destro:
desna roka, noga mano destra, piede destro
pren. biti desna roka nekoga essere la mano destra di qcn.
desna stran ceste il lato destro, la destra della strada
desni breg reke la riva destra del fiume

2. polit. (konservativen, nazadnjaški) destro:
ekstremistične desne skupine gruppi estremisti di destra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. desni promet circolazione sulla destra
obrt. desna petlja maglia diritta
strojn. desni navoj filetto destro
šport. desni krilec mediano destro
desno krilo ala destra
šport. desna zveza centrodestro
desni udarec destro
navt. desni bok ladje tribordo

in-crepō -āre, k temu (od *increpere) increpuī, increpitum: Ci., šele poklas. increpāvī, increpātum.

I. intr.

1. zašumeti, zarožljati: Mavors clipeo increpat V., Umber increpuit mālis V. zaškriplje (z zobmi), increpuere arma L.; occ.: zakričati, zaklicati, zavpiti: ultro animos tollit dictis atque increpat ultro V.; z in in acc.: in Fulvi similitudinem nominis L. sramotiti se …

2. metaf. oglasiti se, ganiti se, vzbuditi se: quicquid increpuerit, Catilinam timeri Ci. „pri najmanjšem šumu“, simulatque increpuit suspicio tumultus Ci., unde si quid increparet terroris L.

— II. trans.

1. z acc. rei:
a) povzročiti (storiti), da kaj zazveni (zadoni, zabobni, zabuči, zagrmi); prvotno s prolept. obj.: tuba sonitum increpuit V.; prim. increpui hibernum Pl. vzbudil sem zimski vihar; potem z zunanjim obj.: Iuppiter increpuit nubes O., unda (navis) latus i. V. bok ladje, digitis increpuisse lyram O. manūs i. O. ploskati z rokami; occ.: Sabella pectus increpant carmina H. „prodirajo (šumeč) v prsi in jih razganjajo“.

2. (grajajoč) zaklicati komu kaj, očitati, grajati; z acc. pron.: haec in regem increpans abiit L.; z ACI: simul increpante … habere quaestorem ea, quae … L.; s subst. obj.: eorum mollitiem ignaviamque L.

3. z acc. personae
a) zagrmeti nad kom: timeo totus, ita me increpuit Iuppiter Pl.
b) zaklicati komu, (z glasom) spodbuditi (spodbujati) koga: morantes aeris rauci canor increpat V.
c) zarežati, zadreti se, zagrmeti, zaropotati nad kom, zmerjati, (o)zmerjati, ošte(va)ti, psovati, sramotiti, zasmehovati, grajati, porogljivo klicati (kričati) komu ali za kom: Pl., Plin. iun., Suet., Fl. idr., qui C. Caesarem saepe increpuit Ci., cur me flentes potius prosecuti sunt, quam inercpantes retinuerunt? Ci., increpor a cunctis O., maledictis omnes bonos i. S., aliquem i. verbis, clara voce L.; pesn.: boves stimulo incr. Tib. spodbadati, i. absumptum Itym Pr. ali i. suā natā dignum vixisse sororem Pr. z nevoljo tožiti, potožiti se, tarnati. Za glagolom lahko nastopa: ACI: L., finalni stavek: H.; odvisni vprašalni stavek: L.; kavzalni stavek s quod: L. Sklada se tudi z dvojnim acc.: i. aliquem desertorem proditoremque T.; z acc. pron. (poleg acc. personae): num quid increpavit filium? Pl. Pri poznejših piscih se nahaja gen. rei: aliquem avaritiae, segnitiae i. Suet., levitatis et inconstantiae increpitus Ap. grajati radi … , očitati, (ob)dolžiti, (o)kriviti; v pass. z NCI: increpabatur Maxentio favisse Aur.

jarra ženski spol vrč, lončena posoda, cvetličnjak

ponerse en jarras z rokami se v bok opreti; postavljati se, šopiriti se, bahati se

ládijski (-a -o) adj. di nave, della nave, navale; di bordo:
ladijski dnevnik giornale di bordo
ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh chiglia, prua, coperta, interno della nave
ladijski promet traffico marittimo
ladijski kuhar, zdravnik cuoco, medico di bordo
ladijska posadka equipaggio, personale di bordo, ciurma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
les. ladijski pod pavimento di tavole
ladijski trup scafo della nave
ladijski vijak elica della nave
ladijski vozli nodi alla marinara
ladijski vpisnik registro navale
navt. ladijska ležarina controstallie
ladijska metla prettazzo
ladijska oprema armamento della nave
ladijska shramba cala
ladijska strojegradnja navalmeccanica
zool. ladijska svedrovka bruma, teredine (Teredo navalis)
navt. ladijska vrv braga, rizza
ladijska knjiga recapiti marittimi
ladijske razbitine carcame, carcassa
ladijski bok bordo; murata
ladijski brzinomer dromografo, silometro
ladijski intendant cambusiere
ladijski manifest manifesto di carico
ladijski pooblaščenec raccomandatario
(manjši) ladijski škripec stricco
ladijski telegraf telegrafo di macchina
ladijsko ogrodje accostolato
ladijsko rebro staminale
ladijsko skladišče stiva

Lappen, der, (-s, -) (Stofflappen) krpa; (Ohrlappen) mečica; Anatomie (Lungenlappen, Hirnlappen) reženj; bei Schuhen: jezik; bei Beilen: plavut; Lappen, pl , Fleischstück: bok; figurativ (Geldschein) bankovec, penez; jemandem durch die Lappen gehen izmuzniti se (komu)

leva stran ženski spol die linke Seite
na levi strani linkerseits, linksseitig
| pomorstvo ➞ → levi bok

lévi (-a -o) adj.

1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra

matematik samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ matematikusŠtejejo ga med tri največje matematike vseh časov; postavljajo ga ob bok Arhimedu in Newtonu. ▸ Minden idők három legjobb matematikusa között tartják számon; Arkhimédésszel és Newtonnal tartják egyenrangúnak.
Leta 1855 je umrl nemški matematik in astronom Carl Friedrich Gauss, eden največjih matematikov vseh časov. ▸ 1855-ben hunyt el Carl Friedrich Gauss német matematikus és csillagász, minden idők egyik legnagyobb matematikusa.

2. (kdor dobro računa) ▸ matematikus
Bil je najboljši matematik v svojem razredu. ▸ A legjobb matematikus volt az osztályban.
Prireditve se je udeležilo 174 najboljših matematikov iz 45 srednjih šol. ▸ A rendezvényen 45 középiskola 174 legjobb matematikusa vett részt.

nagníti¹ (-em)

A) perf.

1. chinare, inclinare, curvare:
nagniti na bok, naprej, nazaj chinare sul lato, avanti, indietro

2. indurre, convincere:
sočutje ga je nagnilo, da je poskrbel za sirote la pietà lo indusse a prendersi cura degli orfani

B) nagníti se (-em se) perf. refl.

1. chinarsi, inchinarsi, pendere

2. declinare, calare:
dan se je že nagnil il giorno sta declinando
nagniti tehtnico sebi v prid far pesare la bilancia a proprio favore
krivulja njegove slave se je že nagnila la curva della sua fama sta già calando
evf. nagniti se v prerani grob morire di morte prematura

neck¹ [nek] samostalnik
vrat, tilnik; izrez (obleke); vratina (meso)
anatomija vrat (maternice itd.); vrat pri violini, vrat steklenice
geografija ožina (morska, kopenska) soteska
tisk konus tiskarske črke

to break one's neck zlomiti si vrat; ameriško nečloveško se namučiti, ugonobiti se
to break the neck of a task izvršiti najtežji del naloge
to crane one's neck (at, for) stegovati vrat
Derbyshire neck golša
neck and neck division glasovanje, pri katerem dobita obe strani enako število glasov
sleng to get (ali catch) it in the neck biti hudo kaznovan, trpeti
he's got a neck predrzen je
to have a lot of neck biti zelo predrzen
neck and heel docela, trdno (vezati)
neck and neck bok ob boku (dirkalni konji), enako število glasov, enak
neck or nothing vse ali nič
on (ali in) the neck of neposredno po
to put one's neck in a noose izpostavljati se nevarnosti
to risk one's neck staviti svoje življenje na kocko
to save one's neck rešiti se, rešiti si glavo
to stick one's neck out for mnogo tvegati za
a stiff neck trdoglavost
stiff-necked trdoglav
to take s.o. by the neck zgrabiti koga za vrat
neck and crop popolnoma, kot dolg in širok
to throw s.o. out neck and crop na pete na glavo koga ven vreči
to tread on s.o.'s neck zaviti komu vrat
up to one's neck do grla
to win by a neck zmagati za dolžino vratu (konjske dirke), za las zmagati (glasovanje)
ameriško, pogovorno neck of the woods soseščina

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

pentola f

1. lonec:
pentola a pressione ekonom lonec
avere la pentola al fuoco pren. biti preskrbljen
fare la pentola a due mani dati roke na bok
qualcosa bolle in pentola pren. nekaj se kuha
sapere che cosa bolle in pentola vedeti, kaj se pripravlja

2. (poln) lonec:
bollire come una pentola di fagioli pren. kar naprej žebrati
cavare gli occhi dalla pentola prilastiti si najboljši del česa
PREGOVORI: il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan

poláganje (-a) n posa; applicazione:
polaganje temeljnega kamna posa della prima pietra
polaganje ladje na bok (v doku) carenaggio
med. polaganje mehurnikov vescicatura

postáviti (-im) | postávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo

3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende

4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare

6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza

8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

9. supporre:
postavimo, da supponiamo che

10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record

B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.

pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pellere)

1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, (s)tolči, butniti (butati), (po)trkati na kaj, (po)teptati, suniti (suvati), odriniti (odrivati): Sen. ph., Sil., Cl. idr., ariete muros V. stresati, tolči, pulsant arva ligones V. obdelujejo, ostium Pl., ostia H., Q., fores O., ianuam Ap., postes cuspide O., pede pauperum tabernas H., ad divitem Aug. potrkavati (trkati) pri bogatinu, solvite pulsanti loca Stat., humum moribundo vertice O., pede libero pulsanda tellus H., Amazones pulsant flumina V. topočejo (dirjajo) čez (zamrzlo) reko, campus assiduis pulsatus equis O., pulsare pedibus spatium Olympi O. (pre)teptati; pesn. = prehiteti; meton.: Phoebe curru pulsabat Olympum V. je drdrala po Olimpu, pulsant cacumina (ali saxa V.) fluctūs O. ali pulsant latera (sc. navis) ardua fluctūs O. se zaganjajo v bok(e), pljuskajo ob bok(e), caput (sc. montis) vento pulsatur et imbri V. veter in dež se zaganjata v vrh, rigentem (sc. nubem) pulsat Notus Val. Fl., chordas digitis et pectine V. ubirati strune, brenkati, tibia digitis pulsata Lucr., erupere aut ut nervo pulsante sagittae V. kakor puščice s prožeče tetive = kakor puščice, sprožene (izstreljene) s tetive, pulsare sagittam V. sprožiti, izstreliti, ipse arduus pulsat sidera V. zadeva ob zvezde, se dotika zvezd, vasto qui vertice nubila pulsat Val. Fl. (prim.: sublimi feriam sidera vertice H.) zadeva ob oblake, se dotika oblakov; pulsat tuas ululatus coniugis aures Cl. bije na tvoja ušesa, semen paulum pulsare Plin. stolči.

2. buhniti (buhati), suniti (suvati), odriniti (odrivati), odsuniti (odsuvati), dregniti (dregati), pahniti, pehniti (pehati), (s)tepsti, natepsti (natepati), pretepsti (pretepati), (na)tolči, (na)biti, gnjaviti, biti nasilen (grob) do koga, hudo (grdo) ravnati s kom: Iuv., Sen. rh., Petr., Suet., Prud., Amm. idr., pulsare verberareque ali pulsare et verberare aliquem Ci. idr., sic densis ictibus heros creber utraque manu pulsat versatque Dareta V., tu pulses omne, quod obstat H., tribunum plebis servi M. Tulii pulsaverunt Ci.; occ. proč suniti (suvati), odsuniti (odsuvati), od sebe pahniti (pehati), odpahniti, pregnati (preganjati), odstraniti (odstranjevati): pulsatos referens infecto foedere divos V. pregnane in razžaljene, pericula Cl., pulsatae maiestatis imperii reus Amm. zaradi (raz)žalitve.

3. metaf. dotakniti (dotikati) se koga, ganiti, premakniti (premikati), pretresti (pretresati), (močno) vplivati na koga, nagniti (nagibati) kam, k čemu, pridobi(va)ti si naklonjenost koga, nakloniti (naklanjati) si koga, gnati, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), vzbuditi (vzbujati), razvneti (razvnemati) ipd.: censemus dormientium animos … externā et adventiciā visione pulsari? Ci., imaginibus pulsuntur animi Ci., quae te vecordia pulsat? O. te žene; occ.
a) vznemiriti (vznemirjati), pretres(a)ti, povzročiti (povzročati) drhtenje (strah): Sen. tr., Sil., Val. Fl. idr., pavor pulsans V., pulsare alicuius pectus T., urbem rumoribus Petr.
b) nadlegovati: superos vocibus Sen. tr., superos invidiā Stat., aliquem querelis Stat., Cl., existimationem viri fortis invidiā gravi Amm. težiti, tlačiti, uničevati, pogubljati, gonobiti, ut opulenti pulsantes praesidia potiorum Amm. degajoči = nadlegujoči (obdelavajoči) z denarjem (= s podkupovanjem).
c) nadlegovati s tožbo = s tožbo prije(ma)ti, tožiti, poda(ja)ti tožbo zoper koga, naperiti (naperjati) pravdo zoper koga: pro quo (sc. contractu) pulsabatur, aliis pulsantibus pozni Icti.; metaf.: iniusta Tartara Stat., pulsari falso crimine Cl.

Opomba: Inf. pr. pass. pulsarier: Lucr.

rok|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Hand, od rame navzdol: der Arm (desna/leva die rechte/linke Hand, der rechte/linke Arm, die Rechte/Linke); die -hand (človeška Menschenhand, moška Männerhand, nevidna Geisterhand, živalstvo, zoologija oprijemalna Greifhand, otroška Kinderhand, prijateljska Freundeshand, ženska Frauenhand)
velik kot roka handgroß
hrbtišče roke der Handrücken

2. oseba:
čigava desna roka (jemandes) rechte Hand
podaljšana roka der Handlanger (biti čigava podaljšana roka jemandem Handlangerdienste leisten)
roka pomoči die helfende Hand
močna roka figurativno der starke Mann
trda roka harte Hand
|
figurativno roka roko umiva eine Hand wäscht die andere
dati roko die Hand reichen, (rokovati se) die Hand geben/reichen/schütteln
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand ins Feuer legen für
dvigniti roko die Hand heben/erheben, za prisego: die Schwurhand erheben, nad koga: die Hand gegen (jemanden) erheben
roko na srce Hand aufs Herz
stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln
položiti roko nase Hand an sich legen
položiti roko na kaj seine/die Hand auf (etwas) legen
ponuditi roko sprave komu (jemandem) die Hand zur Versöhnung reichen
vidva si lahko kar roko podata ihr könnt einander die Hand reichen

iz roke aus der Hand
branje iz roke die Handlesekunst
igra iz roke das Handspiel
izviti komu kaj iz roke (jemandem etwas) aus der Hand ringen
jesti iz roke aus der Hand essen, figurativno aus der Hand fressen
iz roke v roko von Hand zu Hand (iti gehen)

na roko auf die Hand
na svojo roko auf eigene Faust, im Alleingang
iti na roko komu (jemandem) an die Hand gehen
na levo roko links
na desno roko rechts

pod roko unter der Hand (prodajati verkaufen), [unterderhand] unter der Hand
prijeti pod roko koga sich einhängen bei, (jemanden) unterhaken, unternehmen, unterfassen

pri roki bei der Hand, greifbar, in greifbarer Nähe
imeti pri roki kaj (etwas) parat haben, rasch bei der Hand sein (mit)

v roko in die Hand
udariti v roko pri dogovorih: zuschlagen

v roki in der Hand
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

z roko mit der Hand, tehnika von Hand
z eno roko einarmig
gib z roko die Handbewegung
šport igra z roko das Handspiel
delati z roko v roki Hand-in-Hand arbeiten
iti z roko v roki Hand in Hand gehen, figurativno einhergehen (mit)
iti z roko preko česa streichen über
opraviti z levo roko delo: mit der linken Hand machen

za roko für die Hand
obveza za roko der Armverband
opora za roko die Handstütze, die Handauflage
trikotna ruta za roko die Armschlinge
prijeti za roko an der Hand nehmen
prositi za roko anhalten um
voditi za roko an der Hand führen

imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
z obema rokama mit beiden Händen
roke množina die Hände, die Arme
čiste roke saubere Hände (tudi figurativno)
nega rok die Handpflege
dviganje rok pri glasovanju: das Handerheben, Handheben
ostati praznih rok mit leeren Händen dastehen, in die Röhre gucken
odprtih rok freigebig, spendabel, spendierfreudig
biti odprtih rok freigebig sein, eine offene Hand haben
delo človeških rok ein Werk von Menschenhand, das Menschenwerk
roke gor!/roke kvišku! Hände hoch!
dati roke v bok die Hände einstemmen
dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, (etwas) aufgeben, (etwas) verloren geben, resignieren
imeti čiste roke eine reine Weste haben, reine Hände haben
imeti polne roke volle Hände haben
imeti proste roke den Rücken freihaben, freies Spiel haben
imeti zvezane roke die Hände gebunden haben
viti roke die Hände über dem Kopf zusammenschlagen
meti si roke sich die Hände reiben
umivati si roke seine Hände in Unschuld waschen
držati roke križem die Hände in den [Schoß] Schoss legen

iz rok aus den Händen
iz rok v roke von Hand zu Hand (iti gehen)
iz rok v usta živeti: aus der Hand in den Mund (leben)
dati iz rok fortlegen, weglegen
izbiti iz rok aus der Hand schlagen
izmuzniti se iz rok (jemandem) entgleiten
izviti iz rok (jemandem) (etwas) aus den Händen winden, entringen, aus der Hand ringen
ne dati iz rok nicht aus den Fingern lassen

na rokah auf den Händen
šport stoja na rokah der Handstand
skok iz stoje na rokah der Handstandsprung

od rok von der Hand, von den Händen
iti dobro od rok delo ipd.: von der Hand gehen

v rokah in den Händen, in der Hand
v otroških rokah in Kinderhand
imeti v rokah in den Händen halten, figurativno (etwas) schmeißen, etwas (fest) im Griff haben

dobiti v roke in die Hand bekommen, in die Hände bekommen, in die Finger bekommen, zu fassen/packen kriegen, samo figurativno am/beim Schlafittchen kriegen/packen

z rokami mit den Händen
z obema rokama beidhändig, mit beiden Händen
z odprtimi rokami sprejeti koga mit offenen Händen
jesti z rokami mit den Händen essen, aus der Faust essen
kroženje z rokami šport das Handkreisen
kriliti z rokami/mahati z rokami okoli sebe mit den Händen in der Luft herumfahren/herumfuchteln, um sich schlagen
zamahniti z rokami naprej šport die Hände vornehmen

za roke an den Händen (prijeti packen), für die Hände
krema za roke die Handsalbe, Handcreme
naslonjalo za roke die Armlehne

stranic|a ženski spol (-e …)

1. matematika die Seite
razmerje stranic das Seitenverhältnis
simetrala stranice die Mittelsenkrechte

2. (stranski del) der Seitenteil, postelje, omare ipd.: die Seite, die Seitenwand
ožja stranica die Schmalseite
pri stopnicah ipd.: die Wange; (bok) die Flanke