Franja

tisočbàrven -vna -o u tisuću, u hiljadu boja: -a pokrajina

tréf m (fr. trefle < lat. trifolium) tref, boja igraćih karata, žir, mak

túš m (fr. toucher) tuš, crna ili crvena boja za pisanje, crtanje: prevleči s -em

úmbra ž (lat. umbra)
1. umbra, najtamniji dio sunčane pjege (-pe-)
2. tamnosmeđa zemljana boja

unfought [ʌnfɔ́:t] pridevnik
ne(iz)bojevan; brez boja

walkover [wɔ́:kouvə] samostalnik
šport lahka zmaga brez boja
figurativno lahkota, otročja igra

zelén -i ž zelenilo, zelena boja: temna zelen gorskih trav

žoltílo (u̯t) s žutilo, žuta boja: cinkovo žoltilo

žoltína (u̯t) ž žutost, žutilo, žuta boja: žoltina pomaranče

ancre [ɑ̃kr] féminin sidro, maček

ancre de salut zasilno sidro
jeter l'ancre vreči sidro, zasidrati se
lever l'ancre dvigniti sidro
être, se mettre à l'ancre biti zasidran
bouée féminin, chaîne féminin d'ancre sidrna boja, veriga

annuō (adnuō) -ere -uī

1. prikima(va)ti, pokima(va)ti, namigniti (namigavati); abs.: adnuentibus et vocantibus suis... evadit L.; z dat.: Pl., simulatque sibi adnuisset, numeraturum se dicebat Ci. na prvi migljaj; s finalnim stavkom: donec, ut considerem, adnueres Cu. mi nisi namignila = dovolila, da...; z odvisnim vprašanjem: adnuenti, an... caedem patraret, renuit T. ko mu je (vprašujoč) namignil, ali...

2. prikimavajoč pritrditi (pritrjevati), potrditi (potrjevati), odobriti (odobravati), obljubiti (obljubljati) (naspr. abnuere); abs.: Kom., quaesivi, cognosceretne signum: adnuit Ci.; z acc. rei: deditionem Cu., id toto capite Ci., hoc... adnuisse mihi visus est Ci., quod semel adnuisset N., vi tormentorum victis quibusdam, ut falsa adnuerent T.; z dat. personae: adn. oranti, petenti V., alicui facili ore Pr.; z dat. rei: adnuite legibus impositis S. fr., quibus (praemiis) etiam rex ipse adnuerat L., audacibus adnue coeptis V. prijazno prikimavaj = bodi usmiljen, ut promissis deus adnuat Plin., adn. facinori T.; z acc. rei in dat. personae: sin nostrum adnuerit nobis Victoria Martem V. nam ugoden (srečen) izid boja, caeli quibus adnuis arcem V., ni... divûm pater adnuisset rebus Aeneae (= dat. Aeneae)... muros H., omnia omnibus adn. Cat. vsemu kimati; z notranjim obj.: adnuite nutum numenque vestrum invictum Campanis V. dajte svoje pritrdilo, pritrdite; z ACI: cum adnuisset se venturum L., idque ratum (sc. esse) adnuit et nutu totum tremefecit Olympum V. (prim. ἐπ' ὄφρυσι νεῦσε ... μέγαν δ' ἐλέλιξεν Ὄλυμπον Hom.); z inf.: ubi primum vellere signa adnuerint superi V.

3. prikimavajoč zaznamovati: ex hac decuria vestra,... quos iste adnuerat, in suum consilium ... subsortiebatur Ci.

Opomba: Pf. adnūit: Enn. ap. Prisc.

arène [arɛn] féminin arena, borišče; figuré prizorišče, torišče; poétique pesek

arènes pt arena za bikoborbe; histoire amfiteater
arène politique politična arena
descendre dans l'arène (figuré) aktivno se udeležiti diskusije, političnega, literarnega boja
se jeter dans l'arène (figuré) sprejeti, začeti boj

Astylos -ī, m Astil, Kentaver, ki je svoje tovariše odvračal od boja z Lapiti: O.

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

audeō -ēre, ausus sum (iz *audus = avidus; prim. aveō1, avidus) semidep.

1. željan biti, (po)želeti, volja je koga, marati, hoteti, hoče se komu; non audeo srce mi ne da: quos ubi confertos audere in proelia vidi V. da si žele boja; z inf.: non audes mihi subvenire? Pl. ali se ne moreš odločiti...? auden participare me, quod commentus es? Pl. hočeš...? aude, hospes, contemnere opes V., sapere aude H. volja te bodi odločiti se, nec longius audet abire O.; abs.: si audes (kontr. sōdēs, gl. to geslo) če te je volja, če ti je drago, če hočeš tako dober biti: da mihi hoc, si audes Pl.

2. opogumiti (opogumljati) se, (pre)drzniti si, upati si, drzno lotiti se česa, drzno (po)skusiti (poskušati) kaj; abs.: V., H., Q., audendum atque agendum ait in tanto malo esse L., audendo atque agendo res Romana crevit L. po smelosti in delavnosti, Romani audendo et fallendo magni facti S. fr., hos... novos magistros nihil intellegebam posse docere quam audere Ci. kakor drzno nastopati, kakor drznosti, periculosius esse deprehendi quam audere T., duo itinera audendi T., ausos libertas sequetur T.; z adv.: neque ausurum contra Seianum T. Sejan si ne bo upal nasprotovati, longius audere T. dalje si upati, unde rursus ausi T. od tod pa upajoč si zopet priti na plano; s praep.: adversus Neronem ausus T., a. istas in usque manus Stat.; z inf.: Pl., Ter., H., Cat. idr., qui de meo facto non dubitem dicere, de Ligarii non audeam confiteri Ci., eodem loco non sunt ausi manere N., qui pulsi loco cedere ausi erant S., bene ausus vana contemnere L., vitigeni latices in aquāī fontibus audent misceri Lucr.; v pass.: si animadverterent auderi adversus se... dimicari N.; z acc. pron. neutr.: ausus es hoc ex ore tuo Enn. ap. Ci., cotidie... quid nostri auderent, sollicitationibus perclitabatur C., quid victor non audebit? Ci., sibi alia omnia audebant Ci., ausurum se in tribunis, quod princeps familiae suae ausus in regibus esset L., si quid in morbo petulantius ausi sunt adversus medentem Sen. ph., audendum aliquid pro patria etiam cum periculo ratus Iust.; pesn. in poklas. tudi z drugimi obj.: audent cum talia fures V., studiisque ardentibus ausum talia deposcunt O., a. tantum facinus Ter., L., desperatio audere ultima... cogit L., a. multa dolo, pleraque per vim L., privatis ut opibus, ita consiliis magna ausus Vell. ob svojem in v svoj dobiček, plus in eo dilectu Valens audebat T., a. proelium, aciem T. drzno spustiti se v boj, vim cultoribus et oppidanis ac plerumque in mercatores T.; v pass.: audeantur infanda L., omnia et conanda et audenda esse Magnetibus L., non ab Scipionibus... quicquam ausum patratumque fortius quam tunc a Caesare Vell., ausis ad Caesarem codicillis T.; za nikalnico s quin: ut non audeam profecto, percontanti quin promam omnia Pl. da ne zdržim, da se ne bi opogumil. — Od tod

1. adj. pt. pr. audēns -entis, adv. audenter drzen, smel, pogumen: audentes Fortuna iuvat V., audentes deus ipse iuvat O., nihil gravius audenti quam ignavo patiendum T., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V., puer quidam audentior ceteris Plin. iun., audentior spes Val. Fl., audentior oratio T., audentissimi cuiusque procursus T., audenter dicere Ulp. (Dig.), Vulg., multa audentius inseri possunt Q., audentius progredi T., audentius iam onerat Seianum T., audentius hostem increpans Stat.

2. subst. pt. pf. ausum -ī, n drzen (nevaren) poskus, podjetje, početje: ausi paenitet O., magnis excidere ausis (ne dovršiti, ne dognati) O., ausis indulgere O., auso potiri (izvršiti) V., O., at tibi... pro talibus ausis di... persolvant grates dignas V., ausi nullius capax natura T.

Opomba: Star. pf. ausī: Ca. ap. Prisc.; nenavaden cj. pf. auserim: Ambr.; star. opt. (pōtēntīālīs) ausim -is -it -int drznil(i) bi si, upal(i) bi si: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Cat., Pr., Tib., Lucr., Q., Plin. iun., nec, si sciam, dicere ausim L., quis non spondere ausit L., non ausim Ci. (Brutus 18), de grege non ausim quicquam deponere tecum V., neque illi detrahere ausim coronam H., et nihil est, quod non effreno captus amore ausit O., nobis nihil comperti affirmare ausim T.

bōia -ae, f (najbrž = Bōia, fem. adj. Bōius = „boja“, torej način vklepanja, ki so se ga Rimljani naučili od Bojcev; gl. Bōiī¹) jarmasta lesena ali železna ogrlica, ovratna vklepnica, ovratna spona, ovratni okovi za vklepanje sužnjev in zločincev; v sg. le pri Pl. (Capt. 888) v besedni igri: Boius est, boiam (Boiam) terit (v sramotilnem pomenu = quasi subiungit); sicer v pl. bōiae -ārum, f: Hier., Prud., Isid.

boj [ô] moški spol (-a …)

1. vojska, šport der Kampf (v zraku Luftkampf, iz bližine Nahkampf, na tleh Bodenkampf, posameznikov Einzelkampf, ulični Straßenkampf, za naslov prvaka Titelkampf, za svobodo/osvobodilni Freiheitskampf); biološko, sociološko: der Kampf (za obstanek Daseinskampf, Kampf ums Dasein, Existenzkampf; za mezde Lohnkampf, za oblast Machtkampf, delavski Arbeitskampf, konkurenčni Konkurrenzkampf, kulturni Kulturkampf, predvolilni Wahlkampf, razredni Klassenkampf, smrtni Todeskampf); vojska v vojni, pri akcijah: die Kampfaktion, Kampfmaßnahmen množina, das Gefecht (pri umiku Rückzugsgefecht, v naselju Ortsgefecht, navidezen Scheingefecht); figurativno besedni boj, boj mnenj ipd.: der Streit (besedni Wortstreit, mnenj Meinungsstreit)

2.
boj proti čemu (zatiranje, odpravljanje, zdravljenje itd.) die Bekämpfung (bolečinam Schmerzbekämpfung, hrupu Geräuschbekämpfung/Lärmbekämpfung, inflaciji Inflationsbekämpfung, insektom Insektenbekämpfung, mamilom Rauschgiftbekämpfung, prahu: Staubbekämpfung, raku Krebsbekämpfung, tuberkulozi Tuberkulosebekämpfung, zločinom Verbrechensbekämpfung)
boj na barikadah der Barrikadenkrieg
boj na dveh frontah ein Kampf an zwei Fronten
boj na nož ein Kampf bis aufs Messer, ein Kampf Mann gegen Mann
boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod
sposoben za boj kampffähig
nesposoben za boj kampfunfähig
pripravljen za boj kampfbereit, gefechtsbereit
potek boja das Kampfgeschehen
prizorišče boja der Kampfplatz
brez boja kampflos
naveličan boja kampfmüde
udeleženec bojev der Kombattant
območje bojev die Kampfzone, das Kampfgebiet
opustiti boj den Kampf aufgeben
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
spustiti se v boj zu den Waffen greifen, zum Kampf antreten
izzvati na boj zum Kampf herausfordern
za kar je divjal hud boj [heißumkämpft] heiß umkämpft

boj combate m ; luchaf

neenak boj combate desigual
razredni boj lucha de clases
smrtni boj agonía f
v poštenem boju en buena guerra
pripravljen za boj dispuesto para el combate
željan boja deseoso de combatir, combativo
boj moža proti možu lucha cuerpo a cuerpo
boj za obstanek lucha por la existencia (ali por la vida)
boj na življenje in smrt lucha a muerte
sposoben za boj en condiciones de combatir
izlačiti iz boja poner fuera de combate
biti nezmožen, onesposobljen za boj estar fuera de combate
nehati, ustaviti boj cesar la lucha
sprejeti, začeti boj aceptar, comenzar el combate
pripraviti se za boj prepararse para el combate

bòj fight (tudi figurativno), fighting; (oborožen) combat; (bitka) battle, engagement, action; (bojevanje) struggle (za for, z with); (spopad) encounter, (praska) skirmish; (tekmovanje) contest, match; (spor, figurativno) conflct

hud težak bòj hard, heavy fighting
bòj moža proti možu, bòj od blizu hand-to-hand fighting, dog-fight, close combat
vroč bòj a ding-dong fight
v vročem bòju in the heat of the battle
surov bòj rough-and-tumble fight
neodločen bòj drawn battle
bòj na nož fight to the finish, skin-game
bòj na življenje in smrt life-and-death struggle; all-in fighting, a deadly fight
bòj za obstanek struggle for life, struggle for existence
smrtni bòj death agony
poulični bòji street fighting
bòj nazorov conflict of opinions
politični bòji political conflicts
duševni bòj mental strife, mental struggle
volilni bòj election contest, election campaign
pripravljen za bòj ready to fight, (na morju) decks cleared for action
sposoben za bòj able to fight, in fighting trim
nesposoben za bòj disabled, out of action
bíti (bijem) bòj to fight a battle
izločiti iz bòja to put out of action
ne izbirati sredstev za bòj to fight with one's gloves off
izzvati na bòj to challenge; to throw down the gauntlet
pasti v bòju to be killed in action, to fall in action
sprejeti bòj (figurativno) to accept the challenge, to pick up the gauntlet; to accept battle
spustiti se v bòj to join battle

bòj combat moški spol , lutte ženski spol , bataille ženski spol

krvav boj combat sanglant
razredni boj lutte ženski spol des classes
brez boja sans coup férir
boj za obstanek la lutte pour l'existence, la lutte pour la vie
boj na življenje in smrt combat moški spol (ali lutte ženski spol) à mort, combat à outrance
boj na nož lutte ženski spol au couteau