Franja

tympanum -ī, n (gr. τύμπανον)

1. tímpan, pávka (pávke), bóbnica (bobníca), ročni boben, tamburin: Pl., C., T. idr. detractā pelle (asini) sibi fecerunt tympana Ph. Taka tolkala so uporabljali predvsem pri orgiastičnem bogoslužju frigijske Kibele in Bakha: Cat., Lucr. idr., tympana vos vocant Berecynthia Matris Idaeae V., Thyias concita tympano H.; Parti so timpane uporabljali za bojno signalizacijo: Iust.; pren. o pomehkužujočih stvareh: tympana eloquentiae Q., in manu tympanum est Sen. ph.

2. metaf. zaradi podobnosti:
a) iz enega kosa lesa narejeno kolo brez naperkov α) kot vozno kolo: tympana plaustris agricolae posuere V. β) dvigovalno kolo (pri napravah): Lucr., Plin., Vitr. γ) kolo γα) pri stiskalnici: Icti. γβ) pri mlinih in vodnih orglah: Vitr.; tympanum dentatum Vitr. zobnik, zobato kolo (grebenasto kolo, grebenača).
b) v stavbarstvu α) trikotno leseno čelo, pročelje, zatrèp: Vitr. β) polnilo (panel) vratnic: Vitr.
c) jedilna posoda, okrogla in vdrta skleda: Plin. — Soobl. (zaradi metra) ty̆pănum: Varr. ap. Non., Cat.

Vorwickelrolle, die, Technik prednavijalni boben

Windentrommel, die, Technik vitelni boben

Wirbeltrommel, die, Musik mali boben

zambomba ženski spol pastirski boben; napihnjen prašičji mehur

¡zambomba! gromska strela!

тулумбас m turški boben

acculer [aküle] verbe transitif v zagato spraviti, figuré ob zid pritisniti, ugnati koga (v kozji rog)

s'acculer s hrbtom se postaviti (à, contre ob, proti); vzpenjati se (konj)
acculer quelqu'un aux extrémités pritirati koga do skrajnosti
acculer quelqu'un au désespoir pritirati koga v obup
être acculé à la faillite priti v konkurz, na boben

asinus -ī, m

1. osel: longum est mulorum utilitates persequi et asinorum Ci., Calatiae asinum tripedem natum L.; preg.: asinus ad lyram Varr. ap. Gell. osel pri liri (o surovem, za umetnost nedovzetnem človeku; prim. sl.: „meni filozofija pa zajcu boben“), asinus in tegulis Petr. osel na strehi (o nenavadni prikazni), qui asinum non potest, stratum caedit Petr. = bije po vreči, ker konja ne more.

2. pren.
a) osel = tepec (slaboumen človek): neque homines magis asinos umquam vidi Pl., scio te voluisse et me asinum germanum fuisse Ci. ep.; kot psovka: quid tu autem huic, asine, auscultas? Ter., quid nunc te, asine, litteras doceam? Ci.
b) osel = ujedljiv človek: asinus albus Q.

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

battre* [batr]

1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

battre le beurre mesti, delati surovo maslo
battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
battre le briquet prižgati vžigalnik
battre les buissons skušati kaj dobiti
battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
battre les cartes mešati karte
battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
battre la flemme (figuré, familier) lenariti
battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
battre la mesure udarjati, dajati takt
battre à mort do smrti pretepsti
battre monnaie kovati denar
battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
battre le pavé pohajkovati, postopati
battre comme plâtre pošteno premlatiti
battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
battre un record potolči rekord
battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

battre des ailes plahutati (s krili)
battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
battre des mains ploskati
battre des paupières mežikati
battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
le cœur me bat srce mi močno bije
cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
mes tempes battent v sencih mi kljuva
mes cils battent trepalnice mi trzajo

3.

se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
prêt à se battre pripravljen za boj
se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
se battre en duel dvobojevati se

bóbenček (-čka) m

1. dem. od boben tamburino, tamburello; tamburo (della pistola)

2. anat. (bobnič) timpano

bobnič [ó] moški spol (-a …) anatomija das Trommelfell; ➞ → boben

bóbnič (-a) m

1. anat. timpano

2. dem. od boben tamburino, tamburello

3. voj. tamburo (della pistola)

cediln|i (-a, -o)
tehnika cedilni boben die Siebtrommel
cedilna kad der Läuterbottich

cev [é] ženski spol (cevi …) das Rohr; die Röhre (predvsem elektrika); mehka, gumijasta ipd.: der Schlauch; pri orožju: der Lauf (puške Gewehrlauf, risana gezogener Lauf); (ustje cevi) die Mündung; (nastavek) der Stutzen; (vod) die Leitung; -rohr, -röhre, -schlauch ( medicinaizpiralnika Klistierschlauch, tehnika krmila Steuerrohr, napeljave Leitungsrohr, s prirobnico Flanschenrohr, za nafto Ölrohr, za napihovanje Anblasrohr, za vsesavanje Ansaugrohr, za zalivanje Gartenschlauch, z nastavkom Muffenrohr, z navojem Gewinderohr, dimna Ofenrohr, dimnovodna Rauchrohr, dovajalna Speiserohr, drenažna Dränrohr, dvižna Steigrohr, gorilniška Brennrohr, govorna Sprachrohr, hladilna Kühlrohr, elektrika ionska Gasentladungsröhre/Ionenröhre, tehnika izplakovalna Spülrohr, izpušna Auspuffrohr/Auspuffleitung, jeklena Stahlrohr, kanalizacijska Kanalisationsrohr, kapilarna Kapillarröhre, katodna Kathodenstrahlröhre, kolenasta Knierohr/Kniestück, kovinska Metallrohr, kurilna Heizrohr, lansirna Lancierrohr, ločilna Trennrohr, medna Messingrohr, mikroskopska Mikroskopröhre, mlečna Milchröhre, neonska Neonröhre, obvodna [Kurzschlußrohr] Kurzschlussrohr, odtočna [Abflußröhre] Abflussröhre, odzračevalna Abluftrohr, ogrodna Rahmenrohr, oljna Ölrohr, padna Fallrohr, parna Dampfrohr, pihalna Blasrohr, Pitotova Staurohr, Pitotrohr, podaljševalna Verlängerrungsrohr, plinska Gasrohr/Gasschlauch, pokončna Standrohr, poliestrska PE-Rohr, polnilna Füllrohr, prelivna Überlaufrohr, profilirana Profilrohr, raztezna Dehnrohr, rentgenska Röntgenröhre, reševalna Rettungsschlauch, sesalna Saugrohr, sitasta Siebröhre, slikovna Bildröhre, svetilna Leuchtröhre, svinčena Bleirohr, škropilna Strahlrohr, šobna Düsenrohr, števna Zählrohr, tlačna Druckrohr/Druckleitung, vojska topovska Kanonenrohr/Geschützrohr, vodna Standrohr, vezna Verbindungsschlauch, vodna Wasserrohr, vrelna Siederohr, vrtalna Bohrrohr, vrteča se Drehrohr, vtočna Einströmungsrohr, zajezna Staustrahlrohr, zaščitna Peilrohr, zbiralna Fassungsrohr/Sammelrohr, zgornja Oberrohr, zorna (periskop) Sehrohr)
zračilna cev die Lutte
Braunova cev Braunsche Röhre
delilna cev die Hose
dovodna cev der Vorlauf
cev za zrak der Luftkanal, pri potapljaških maskah: der Schnorchel
steklopihaška cev die Glasmacherpfeife/Glasbläserpfeife
rastlinstvo, botanika mlečna cev die Milchröhre
rastlinstvo, botanika pelodna cev der Pollenschlauch
tehnika cevi die Berohrung
stena cevi die Rohrwandung, pri orožju: die Laufwandung
priključek cevi der [Rohranschluß] Rohranschluss
pritrditev cevi die Rohrbefestigung/Rohrhalterung
polaganje cevi die Rohrverlegung
polagalec cevi der Rohrleger
privijalka za cev der Quetschhahn
rezalnik za cev der Rohrabschneider
sistem cevi das Rohrsystem
trinožnik za cev der Rohrbock
boben za cev die Schlauchtrommel
upogibalnik za cev der Rohrbieger
svetloba cevi die Seele
polagati cevi Rohre verlegen
polagati cevi v …/ povezati s cevmi (etwas) verrohren
pohištvo iz jeklenih cevi Stahlrohrmöbel množina

čistiln|i¹ (-a, -o) Putz- (stroj die Putzmaschine, volna die Putzwolle); Reinigungs- (kopel das Reinigungsbad, krema die Reinigungscreme, naprava die Reinigungsanlage, mleko die Reinigungsmilch); tehnika naprave, čistilne snovi: -reiniger (boben der Trommelreiniger, stepalnik der Klopfreiniger, pena der Schaumreiniger); tehnika za čiščenje vode/tekočin: Klär- (bazen das Klärbecken, valj die Klärwalze, vodnjak der Klärbrunnen, naprava die Kläranlage/ das Klärwerk); tehnika za stroje: Räumungs- (dela Räumungsarbeiten, odprtina die Räumungsöffnung)
čistilna akcija die Säuberungsaktion
blato iz čistilnih naprav der Klärschlamm

faillite [fajit] féminin konkurz, stečaj, bankrot, ustavitev plačila, insolvenca; figuré neuspeh, polom

faillite frauduleuse goljufiv konkurz
la faillite d'une politique neuspeh, polom neke politike
commerçant masculin en faillite trgovec v konkurzu, insolventen trgovec
déclaration féminin de faillite napoved konkurza
masse féminin de la faillite konkurzna masa
procédure féminin de faillite konkurzni postopek
syndic masculin de la faillite upravnik konkurzne imovine
se déclarer en faillite napovedati konkurz
être réduit à la faillite priti v konkurz
faire faillite priti pod stečaj, bankrotirati, priti na boben; doživeti neuspeh

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

gašenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Löschen, die Löschung; die Löscharbeit
gašenje požarov die Feuerlöschung
… za gašenje Lösch-
(stolp der Löschturm, enota die Löschmannschaft, der Löschtrupp, voda das Löschwasser, vedro der Löscheimer)
boben za gašenje apna die Kalklöschtrommel

gaver [gave] verbe transitif pitati (perutnino); figuré natrpati z znanjem

gaver des oies pitati gosi
poulet masculin gavé spitan piščanec
je suis gavé sit sem kot boben, ne morem več
gaver un enfant de confiture tlačiti v otroka marmelado
se gaver de quelque chose prenajesti se česa
se gaver de romans policiers brati obilo detektivk
il se gave de chocolat jé preveč čokolade