Franja

pelea ženski spol boj, bitka, vojna; prepir, spor; bikoborba

armar una pelea prepir začeti

prijètjer m (ijek.) boj, bitka

prōcīnctus¹ -ūs, m (prōcingere)

1. „opasanost“, „opasanje“ = pripravljenost na boj; le v zvezah
a) in procinctu v bojni opravi, pripravljen na boj, pod orožjem: Plin. idr., neque in procinctu et castris habiti T. tj. v vaji z orožjem, carmina in procinctu facta O., testamentum in procinctu facere Ci., Gell., G., Inst. delati oporoko na bojnem polju pred bojem (jur. t.t. o vojakih, ki so pred bojem svojim bojnim sotovarišem zaupali svojo oporoko).
b) ad procinctum v boj (bitko): tendere ad procinctum Plin.
c) pren.: severitatem abditam, clementiam in procinctu habeo Sen. ph. imam pripravljeno, nisi in procinctu paratamque ad omnes casus habuerit eloquentiam Q. pripravljeno na odgovor, oratorem armatum semper ac velut in procinctu stantem Q., militem Christi in procinctu semper belli positum Cassian.

2.
a) vojaški podvig, vojaško udejstvovanje, vojni čin: Lentiensibus, Alamannicis pagis, indictum est bellum collimitia saepe Romana latius irrumpentibus. Ad quem procinctum imperator egressus in Raetias camposque venit Caninos Amm., Galliarum tractus et situm ostendere puto nunc tempestivum, ne inter procinctus ardentes proeliorumque varios casus ignota quibusdam expediens imitari videar Amm.
b) bitka, boj, spopad: reparare (sc. munimenta tria) pro tempore cogitabat et ilico sunt instaurata procinctu paulisper omisso Amm., hoc modo post procinctus ancipites rei publicae sex provinciae sunt quaesitae Amm., in procinctu versari Dig.

proelium -iī, n (verjetno iz *pro-du̯oiliom, prim. bellum < *du̯ellom)

1. borba, boj, bitka, bitva, spopad, napad, bòr: Pl., T., Iust., Pr., Suet. idr., equestre C., terrestre, navale N. bitka na kopnem (kopenska bitka), bitka na morju (pomorska bitka), singulare Aus. dvoboj, proelium facere Ci., C. idr. spopasti se, udariti se, proelium facere in manibus S. bojevati se iz bližine (od blizu), proelium committere (gl. committō), proelium audere T. tvegati spopad, proelium inire cum aliquo L. spustiti se s kom v dvoboj, proelio (na spopad, na boj, k spopadu, k boju) hostem lacessere C.; (o živalih, vetrovih): cui (sc. haedo) frons turgida cornibus primis … proelia destinat H., illi (sc. tauri) proelia miscent V., proelia dant cervi V., magno discordes aethere venti proelia ceu tollunt animis et viribus aequis V.; metaf. boj z besedami, besedni spopad, besedni dvoboj, besedovanje, prepir(anje), prerèk, prerek(anje), prekarjanje, glasno nasprotovanje, glasno nestrinjanje (nesoglašanje), medsebojno oštevanje, sporek(anje): proelia meā causā sustinere Ci. ep., non bene, si tollas proelia, durat amor O., proelia committere voce O.; šalj. o boju z jedmi: quid cessamus proelium committere Pl. lotiti se jedi; v obscenem pomenu: nos contra angusto versamus proelia lecto Pr., Veneris Ap.

2. meton.
a) boj = vojna: eventus proelii, adversum Siciliae proelium, reparare proelium Iust., proelium, quod Camilli ductu gestum est Front., proelium Marcomanicum Vop.
b) = del vojske ali bojišča, vrsta, red: in laevo proelio periere Amm.
c) proelia = borci, vojaki, vojščaki, bojevniki, bojniki, voji: armigera proelia sevit humo Pr., agricolam infandis condentem proelia sulcis expediam Stat.

pugna f knjižno bitka, boj, bojni metež; pren. spor

pugna ženski spol prepir, boj

estar en pugna (con) biti v nasprotju (z)

pūgna -ae, f (retrogradna tvorba iz pūgnāre)

1. borba s pestmi, boks(anje), bitje, tolčenje, pretep(anje), tépež, tepênje, tepéžka, pretep: geminum pugnae proponit honorem V., nonnumquam (sc. in conviviis) res ad manus atque ad pugnam vocabatur Ci.

2. boj, bitka, bitva, bitev, spopad: S., H., T. idr., diuturnitate pugnae hostes defessi proelio excedebant C., pugna equestris Ci., pedestris V., navalis N., Ci. ep., Leuctrica, Pharsalica Ci., Marathonia N., Cannarum, Trasumeni L. pri Kanah, ob Trazumenu, pugnam pugnare, facere, committere, capessere, edere, ciere, concitare, inter se conserere, incipere, instaurare, inire, restituere itd. (gl. dotične glag.); tudi = dvoboj: dictator … pugnam laudibus tulit L., pugna singularis Macr. dvoboj.

3. bojna igra, borba: spectare quinquennem Graia Elide pugnam O.

4. metaf.
a) boj, spopad (poseb. z besedami), (učena) pravda, prepir: doctissimorum hominum Ci., litterarum Plin. učenjakov, quas ego pugnas, quantas strages edidi Poeta ap. Ci., pugna adversus dolorem Gell.
b) zvijačno dejanje, zvijača, zvijačnost, prevara, lèst, zvijačen dogodek (pripetljaj), (zvijačna) nagoda: pugnam dare Pl., Ter. zvijačno jo zagosti (komu).
c) spolno občevanje, spolna združitev, seks(anje): o quae proelia, quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit nimbis ebria Nicerotianis! Mart.

5. meton.
a) bojna vrsta, bojna razvrstitev (ureditev, razporeditev), bojni red: pugnam mutare Cu., ordinata per principes hastatosque ac triarios pugna L., consules cornua tenuerunt, Servilio media pugna tuenda data est L.
b) boj = vojna: non Siciliae illis adversa pugna in ore est, sed Graeciae victoria Iust.

púšpan bot boj(e) m

race¹ [réis] samostalnik
tek, tekanje
figurativno potek, tek (časa, stvari, življenja itd.); hitra struja, tok reke, brzica
ameriško rečno korito, jez, kanal; mlinski žleb, rake
šport dirka, tekma, tekmovanje (tekačev, konj, jadrnic itd.)
figurativno tekmovanje, boj, borba

the races konjske dirke
race boat šport tekmovalni čoln
race driver voznik dirkalnega avtomobila, avtomobilski dirkač
race horse dirkalni konj
the race for the presidency tekmovanje za predsedništvo
bicycle-race kolesarska dirka
boat-race veslaška tekma
horse-race konjska dirka
motor-race avtomobilska, motorna dirka
a half-mile race tek na pol milje
the armement race tekma v oboroževanju
obstacle race tek čez zapreke
mill-race mlinski žleb, rake
to attend the races prisostvovati konjskim dirkam
to go to the races iti, hoditi na dirke
to run a race udeležiti se dirke
figurativno his race is run življenje se mu je izteklo
his race was nearly run bil je skoraj na koncu svoje življenjske poti

refriega ženski spol spopad, boj; prepir

rencontre¹ [rɑ̃kɔ̃trə] féminin srečanje (tudi sport); snidenje; sestanek; seznanjenje; trčenje; (= combat masculin de rencontre) spopad, boj; dvoboj

rencontre de boxe boksarski dvoboj
rencontre brutale trčenje
rencontre de deux cours d'eau, de deux lignes stok, spojitev dveh vodotokov, linij
rencontre finale finalno srečanje (tekma, igra)
rencontre au sommet sestanek, konferenca na vrhu
rencontre sportive športna prireditev
rencontre de deux voitures, de deux trains trčenje dveh avtomobilov, vlakov
rencontre entre deux chefs d'Etats sestanek, srečanje dveh državnih poglavarjev
mauvaise rencontre nevarno srečanje
arranger, ménager une rencontre entre deux personnes pripraviti sestanek, srečanje dveh oseb
aller (marcher), venir à la rencontre de quelqu'un iti, priti komu naproti
il est venu à ma rencontre prišel mi je naproti
éviter la rencontre de quelqu'un ogibati se koga, iti komu s poti
faire la rencontre de quelqu'un srečati koga, naleteti na koga; seznaniti se s kom

Ringkampf, der, Sport rokoborba; figurativ boj

rīxa -ae, f (najbrž iz *rik-s-ā, prim. gr. ἐρείκω (gl. rīma); povezava z glag. ringor je ovržena)

1. (bogovski, človeški ali živalski) spor, prepir, prepiranje, preréka, prerèk, prerékanje, razpor, kreg, kreganje, svaja, tépež (tepèž), pretèp, pretépanje, ravs, ravsanje: Mart., Sen. ph., Col., Plin. idr., Centaurea cum Lapithis rixa H., crebrae ut inter vinolentos rixae T., iurgia primum, mox rixa T., Academiae nostrae cum Zenone magna rixa est Ci., de tuo corpore fiet rixa lupis O., in rixam ire Q. prepirati se.

2. metaf. boj, spopad: maior cum Oceano quam cum ipsis navibus rixa Fl.

scamma -atis, n (tuj. σκάμμα) jarek, od tod meton.

1. z jarkom obkroženo vadbišče (borišče) atletov v borilnici: AMBR., HIER., CAEL.

2. borba, boj, spopad: TERT.

scontro m

1. avto trčenje

2. spopad; boj; spor (tudi pren.):
scontro verbale besedni dvoboj

3. tehn. (finecorsa) avtomatični izklopnik

skirmish [skə́:miš]

1. samostalnik
vojska praska, spopad, boj
figurativno besedni boj

2. vojska neprehodni glagol
spopasti se, spopadati se v manjših praskah

stour [stúə] samostalnik
zastarelo boj; prepir, razburjenje, hrušč, vihar

strife [stráif] samostalnik
prepir, spor, zdražba, zdraha, razprtija, razdor; boj, konflikt; (redko) tekma, tekmovanje
zastarelo trud, prizadevanje

at strife nesložen
to be at strife with biti v sporu (konfliktu) z

struggle¹ [strʌgl] samostalnik
boj, borba (for za, with z, against proti)
rvanje; trganje (za kaj); stremljenje, prizadevanje; napor

the struggle for life (for existence) borba za obstanek

tenzone f

1. lit. tencona

2. knjižno disput, oster besedni spopad

3. boj, spopad