Franja

побоище n (zast.) bojišče; krvava bitka; (gov.) tepež

acción ženski spol dejanje, delo, čin; delovanje, delavnost; učinek; gibanje, pokret; drža telesa, poza; vojska borba, boj, spopad; (sodnijska) tožba; pravica (do česa); trgovina akcija, delnica, delež; Čile loterijska srečka

acción de gracias zahvalna molitev
acción de guerra bitka, boj
sociedad por acciónes delniška družba
acción preferente, acción de prioridad prednostna delnica
campo de acción področje, območje
mala acción hudobija, zlobno dejanje
beber las acciónes de algn komu za petami biti

aeronavale agg. pomorskozračni:
battaglia aeronavale pomorskozračna bitka

Ārsia (-ae) silva -ae, f Arzijski gozd v Etruriji, kjer je bila l.509 bitka med Tarkviniji in Rimljani: L., Val. Max.

Barca (Barcās) -ae, m (semit. = blisk, gr. Βάρκας) Barka(s), praoče kartažanskih Barkovcev, izmed katerih so poseb. znani Hamilkar, Hanibal in njegov mlajši brat Hasdrubal. Barca kot priimek Hamilkarja: N. Od tod adj. Barcaeus 3 Barkov: iuvenis (= Hannibal) Sil.; Barcīnus 3 barkovski, Barkove rodovine: familia, factio L.; pesn.: clades Barca Sid. bitka ob Metavru, v kateri je bil premagan in ubit Barkovec Hasdrubal; subst. Barcīnī -ōrum, m Barkovci, Barkovi potomci, barkovska rodovina: L.

besneti glagol
1. (jeziti se) ▸ dühöng, tombol, tajtékzikNjen šef je besnel: "Je mar neumna?" ▸ Ez tényleg hülye? – dühöngött a főnöke.
Trener je kot po običaju besnel: "Pričakujem takojšnjo reakcijo moštva." ▸ Az edző szokásához híven dühöngött: „– A csapattól elvárom az azonnali reagálást."

2. (o pojavih) ▸ dühöng, tombolPozimi besnijo tu snežni viharji. ▸ Télen itt hóviharok tombolnak.
Pred leti, ko je besnelo hudo neurje, je odneslo del gospodarskega poslopja. ▸ Amikor néhány éve tomboló vihar csapott le, elvitte a gazdasági épület egy részét.

campal

batalla campal odločilna bitka

campale agg. poljski:
battaglia campale voj. bitka na odprtem polju
artiglieria campale voj. poljsko topništvo
giornata campale voj. dan odločilne bitke; pren. naporen dan

certō -āre -āvī -ātum (certus) pravzaprav odločiti (odločevati), od tod

1. bojevati se, boriti se: vi et armis Ci., utrum igitur utilius... armis cum hoste certare an venenis? Ci., c. de imperio cum populo romano Ci., c. de principatu armis T., proelio C., S., bello L., T., acie V.; v pass.: Romani sic habuere... cum Gallis pro salute, non pro gloria certari S., multo mutuoque certatum est sanguine Vell., die, quo Bedriaci certabatur T. ko se je bila odločilna bitka, multum certato pervicit T. po dolgotrajnem boju; pren.: cum scelere nobis certandum est Ci., aequitas certat cum iniquitate Ci.; pesn. trans.: certatus nobis orbis Sil. za katerega smo se bojevali.

2. pren.
a) z besedami se bojevati = prepirati se, pričkati se, prerekati se: verbis, oratione L., certatum est maledictis inter eos L., vilem certare ob hircum H., c. cum usuris fructibus praediorum Ci. z dohodki zemljišč; pesn. trans.: certata lite deorum Ambracia O. za katero so se bogovi prepirali.
b) pred sodiščem razpravljati, obravnavati, pravdati se: de sponsione certare, iure certare, suis legibus, iudicio aequo, de hereditate c. Ci., foro si res certabitur H., certandae multae dies advenit L. rok javne razprave o globi.
c) bojevati se, boriti se = kosati se, poganjati se za kaj, tekmovati, tekmujoč si prizadevati: c. cursu cum aequalibus S., vobiscum de amore rei publicae certant Ci., c. de virtute Cu., parsimoniā cum ultimis militum L., verrimus aequora certantibus remis V.; z dat.: solus tibi (s teboj) certat Amyntas V., certant cygnis ululae V., z inf.: Lucr., Sen. ph., Sil., Stat., Plin. iun., certat Phoebum superare canendo V., neque vincere certo V., hunc... turba Quiritium certat... tollere honoribus H., aequales certat superare legendo O., c. evadere Cu. — Dep. soobl. certor -āri -ātus sum: Hyg., It., Vulg.

clāssicus 3 (clāssis)

1. ki se tiče razredov (clāssis) rim. državljanov, od tod subst. clāssicus -ī, m
a) tisti, ki s trobilom kliče državljane k zboru. trobentač: Varr.
b) (v pozni lat.) državljan prvega razreda: Gell.; pren. classicus scriptor Gell. pisatelj prve vrste, odličen, vzoren pisatelj, klasik.

2. ki se tiče vojaških oddelkov (bodisi kopenskih ali mornarice), le kot subst. clāssicum -ī, n (sc. signum) bojna trobenta, bojno znamenje s trobilom: classicum canere C. zatrobiti bojno znamenje, toda: classicum canit L. bojno znamenje se razlega, bojna trobenta zadoni, classico convocare L.; pesn.: classica sonant V., classicum inflare V. bojno znamenje (za)trobiti.

3. ki se tiče mornarice (ladjevja), mornarski: milites L., T. pomorski vojaki, bellum Pr. pomorska vojna, certamen Vell. pomorska bitka; kot subst. clāssicī -ōrum, m
a) (sc. milites) pomorski vojaki, vojna mornarica: legio classicorum T.
b) (sc. nautae) mornarji, pomorščaki: Cu.

close¹ [klous] pridevnik (closely prislov)
zaprt, zaklenjen; stisnjen, tesen, gost
figurativno jedrnat; soparen, zadušljiv, zatohel; molčeč, vase zaprt; blizek; pazljiv, natančen; skoraj enak; vztrajen, marljiv; zaupen; skop, varčen; skrit; logičen; neodločen (boj)

close argument nepobiten dokaz
close combat bitka iz bližine, boj moža proti možu
close confinement strogi zapor
in close conversation v živahnem pogovoru
pogovorno close customer molčeč človek
close fight neodločen boj
close friend zaupen prijatelj
close proximity (ali quarters) neposredna bližina
to come to close quarters spoprijeti se
close season (ali time) varstvena doba prepovedi lova
close study temeljit študij
pogovorno close thing pičla zmaga
close weather soparno vreme
it was a close call (ali shave) za las smo ušli
close translation natančen prevod
to keep s.th. close zase kaj obdržati, ne izdati

combate moški spol boj, borba; ugovor

combate naval pomorska bitka
hacer combate nulo (šp) neodločeno igrati
poner fuera de combate izločiti iz boja
combate singular dvoboj
fuerzas de combate bojna sila, vojaška moč

confet(t)i moški spol (množina) italijansko konfeti

batalla de confet(t)i bitka s konfeti

décisif, ive [desizif, iv] adjectif odločilen; odločen

argument masculin, coup masculin, moment masculin décisif odločilen argument, udarec, trenutek
bataille féminin, intervention féminin décisive odločilna bitka, intervencija
prononcer un ordre d'un ton décisif izreči povelje z odločnim tonom

decizíven decisive

decizívna bitka decisive battle

encerclement [ɑ̃sɛrkləmɑ̃] masculin obkroženje, obkolitev

bataille féminin d'encerclement obkolitvena bitka
encerclement de l'ennemi obkolitev sovražnika

in-domitus 3 (in, domāre)

1. neukročen, divji: mulier Pl., equus H., iuvencae O., bos Val. Fl., iuvencus Col., pastores C., integri et indomiti T., gentes Sen. ph.; pesn.: Mars V. vroča bitka; ret.: ager T. neobdelana njiva.

2. metaf.
a) nepremagan: indomitae praebentur praemia dextrae O., nationes O.
b) razbrzdan, samopaš(en): animi cupiditates Ci., libido, furor(es) Ci., rabies H., licentia H., amor, irae O., ingenia Gallorum L., ignis O., eurus O., incendia vires indomitas posuere V.

3. neukrotljiv, nepremagljiv: adulescens Pl., mors H., animus T. krut, ira V., ignes Sil. silen, furor Amm., Hercules, Achilles Sen. tr., ille Iove genitus (= Hercules) Plin. iun., aurum igni indomitum Plin., Falernum Pers. neprebavljivo, tarditas Plin.

konjenišk|i (-a, -o) Kavallerie-; Reiter- (napad der Reiterangriff, spomenik das Reiterstandbild, das Reiterdenkmal, bitka die Reiterschlacht)

krvav (-a, -o)

1. blutig (tudi figurativno bitka, maščevanje); (okrvavljen) blutbedeckt, blutbefleckt, blutverschmiert; (oblit s krvjo) blutüberströmt; oči: blutunterlaufen; figurativno mörderisch, bluttriefend; Blut- (rihta zgodovina das Blutgericht, medicina kašelj der Bluthusten)

2. (krvavordeč) blutrot

3. figurativno (najgloblji) resnoba: blutig, bitter; žalitev: tief, tödlich; nasprotje: [kraß] krass, schroff

krváv bloody; bloodstained; sanguinary; sanguinolent; gory; pesniško sanguineous; covered with blood

krváva bitka bitter (ali murderous) fighting, bloody battle
krváv dež rain of blood, shower of blood
krváva griža medicina dysentery, bloody flux
krvávi madeži bloodstains pl
krváva vojna sanguinary war
krváv robec bloodstained handkerchief
krváva sodba sentence of death
s krvávimi rokami with bloody hands
krvávo si služiti to earn by hard toiling