Franja

per-veniō -īre -vēnī -ventum (per in venīre)

1. do cilja dospe(va)ti, do cilja priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti: Q., Plin. idr., domum C., nando in tutum N., ad tumulum, ad regem O., ad portam Ci., quo ire intenderant, perventum est S.

2. metaf.
a) priti (prihajati) do česa, doseči (dosegati), dobi(va)ti kaj: ad principatum N., in senatum S. doseči senatorsko čast, ad septuagesimum regni annum Ci. doživeti, p. in amicitiam alicuius N. s(po)prijateljiti se s kom, in affinitatem p. alicuius N. priti v svaštvo (sorodstvo) s kom, in odium alicuius N. sovraštvo si nakopati, p. in claritudinem S. zasloveti; (v govoru) pri(haja)ti do česa: ad illa opprobria N., ad hunc locum C.
b) (o stvareh) priti kam, preiti na koga, kam: Varr., imperium pervenit ad ignaros S., pecunia ad Verrem p. Ci. je pripadel Veru, je prišel v Verove roke, annona ad denarios L pervenerat C. cena žita je poskočila, ira in rabiem pervenerat Cu. jeza je vzkipela do besnosti, je prešla (se je sprevrgla) v bes, p. ad aures alicuius N. priti komu na uho; tudi s samim acc.: verba aures non pervenientia nostras O.
c) spadati k čemu: L., Pl.

Opomba: Cj. pr. pervenat: Pl., pervenant: Pl.; fut. pervenibunt: Pomp.; inf. pervenirier: Ter.

pléntati

bes te plentaj! confound you!, devil take you!

pléntati

bes te plentaj! que le diable t'emporte!

pléntati

bes te plentaj! ¡vete al diablo!

plōrō -āre -āvī -ātum (prim. pluō, pluit)

I. intr.

1. kričati, kriče klicati: in Servi Tulli haec est: „si parentem puer verberit, ast olle plorassit (= ploraverit) paren[s], puer divis parentum sacer esto P. F., plorare nunc flere, sed apud antiquos inclamare significat Fest.

2. jokaje ali tarnaje kričati, glasno jokati, jadikovati, plakati, tarnati, tožiti, javkati, stokati, tuliti (naspr. ridere): faciam plorantem illum Pl., plorando fessus sum Ci., nil sibi legatum praeter plorare H., discunt lacrimare decenter quoque volunt plorant tempore quoque modo O., lacrimandum est, non plorandum Sen. ph., plorare est cum voce flere Serv., olim in ridendo, nunc in plorando libertas Ci., plorando fessus sum Ci. sit sem (dovolj imam) javkanja, javkanja (tarnanja, stokanja) sem se naveličal, te iubeo plorare H. (zakletev = gr. οἰμώζειν λέγω σοι) da bi te plentalo! bes te nesi (lopi, plentaj)! vrag te vzemi (pocitraj)!, plorare alicui Tib. svoje solze komu liti = prelivati solze pred kom, jokati na prsih koga, zjokati se pred kom (vpričo koga). —

II. trans. objokovati kaj, žalovati, jokati, tarnati, javkati, stokati zaradi koga (česa), nad kom (čim), za kom (čim): raptum iuvenem, turpe commissum H., ploratus rogus O., aliena Q.; z ACI ali inf.: Pr., aquam hercle plorat, quom lavat, profundere Pl., ploravere (kričali so) suis favorem non respondere meritis H., me tamen obicere incolis plorares Aquilonibus H.

provoking [prəvóukiŋ] pridevnik (provokingly prislov)
izzivalen, dražeč; neznosen

this is most provoking to človeka spravi v bes

rage [raž] féminin, médecine steklina; huda, blazna bolečina; besnost, huda jeza; pohlep, strast po

à la rage strastno, blazno
rage d'aventures, du feu strast, huda želja po dogodivščinah, igralska strast
rage de la destruction uničevalna strast, uničevalnost
rage de dents hud zobobol
accès masculin de rage napad besnosti
fou de rage nor od jeze, pobesnel, besen
entrer dans une rage folle raztogotiti se, strašno se razjeziti
exciter la rage de quelqu'un razkačiti, razjeziti koga
écumer de rage peniti se od besnosti
étouffer de rage dušiti se od besnosti
faire rage besneti, divjati, razsajati
la tempête a fait rage toute la nuit nevihta je divjala vso noč
passer sa rage sur quelqu'un stresti svojo jezo, svoj bes na koga
vaccin masculin contre la rage cepivo proti steklini

razganja|ti² (-me) razgnati²

1.
koga (kar) razganja (jemand) ist übermütig

2.
koga (kar) razganja zdravje/energija (jemand) strotzt von/vor Gesundheit/Energie
koga (kar) razganja ponos (jemand) platzt vor Stolz

3.
koga razganja radovednost (jemand) platzt/brennt vor Neugier

4.
koga razganja jeza/bes (jemand) birst/platzt vor Zorn/Wut

relax [rilǽks] prehodni glagol & neprehodni glagol
sprostiti (se); (raz)rahljati (se); oslabiti, oslabeti; ublažiti, zmanjšati, popustiti (v), omagati (v); odpočiti se, "izpreči", pomiriti se, omiliti (se), postati blažji, prijaznejši (o obrazu); narediti medlo, mlahavo; postati medel, mlahav

relaxed throat medicina vrsta kroničnega vnetja grla
to relax one's attention (efforts) popustiti v svoji pazijivosti, pozornosti (v svojih naporih)
to relax discipline zrahljati disciplino
to relax requirements popustiti v zahtevah
to relax one's hold popustiti svoj prijem
to relax one's tone figurativno utišati svoj glas
to relax after work počivati po delu
the fury of the storm relaxed bes viharja je popustil, se je polegel

re-laxō -āre -āvī -ātum (re in laxāre)

1. razširiti (razširjati), razprostraniti (razprostranjati, razprostranjevati), razmakniti (razmikati), popustiti (popuščati), (z)rahljati, narediti (delati) kaj ohlapno, razvezati (razvezovati), odpreti (odpirati): fontibus ora relaxant O., relaxare intervalla Vitr., arcum Sen. tr., cutem Cels., vincula tunicarum O., claustra O., fores templi Sen. tr., pelagus relaxans fontes Oceani Sil., glebas Varr., Col., vias et caeca spiramenta V., Iuppiter densat rara, densa relaxat V. redči, seu plures vias calor relaxat (odpre), seu durat et adstringit V.; med.: alvus tum adstringitur, tum relaxatur Ci. se razširi, cutis relaxatur Cels. postane mlahava, omlahne; kot medic. t.t. (abs.) = olajšati telo (trebuh) = olajšati se = omečiti (omehčati) in očistiti trebuh (naspr. constringere): Cels.; metaf. (s)topiti led, (u)blažiti mraz: nodos (sc. aquai) Lucr.

2. metaf.
a) narediti (delati) kaj ohlapno = popustiti (popuščati) kaj, v čem, odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), sprostiti (sproščati), (z)rahljati: Sen. ph. idr., continuationem verborum relaxare Ci. dolge periode, tu a contentionibus cotidie relaxes aliquid Ci., mores aetas lasciva relaxat Cl. naredi (dela) ohlapne (razbrzdane, razuzdane), razbrzda, razuzda; med. in refl.: Isocrates se … relaxarat a necessitate numerorum Ci., cum (sc. insani) relaxentur Ci. ko jim bes(nost) popusti = ko se zopet spametujejo, (sc. animi) se plane corporis vinculis relaxaverint Ci.; abs.: dolor relaxat Ci. odleže, se poleže, se umiri, pojenja.
b) narediti (povzročiti), da napor (bol(ečina)) poneha, odleže, popusti = razveseliti (razveseljevati), (raz)vedriti, (po)zabavati, olajšati (olajševati), sprostiti (sproščati): animos doctrinā relaxare Ci., animus somno relaxatus Ci., (sc. risus) tristitiam mitigat et relaxat Ci. ublaži in olajša, anxiferas curas requiete relaxas Ci. poet., relaxare tristem vultum Sen. ph., vultum in hilaritatem Petr., ne nocturna quidem quiete diurnum laborem relaxante Cu. ne prinese (od)počitka (oddiha) od … ; refl. in med. odpočiti (se), oddahniti si, privoščiti si počitek: relaxare se istā occupatione Ci., relaxari animo (animis) Ci.

rušílen (-lna -o) adj. distruttivo, demolitore, devastatore; dirompente, eversivo; pren. corrosivo, iconoclastico:
rušilni ciklon ciclone devastatore
rušilna bomba bomba dirompente
rušilna dejavnost provokatorjev azione eversiva degli agenti provocatori
rušilna kritika crititica corrosiva
rušilni bes furore iconoclastico
rušilni veter turbine

sinnlos nesmiseln; brez vsakega smisla; Recht nerazsoden; sinnlose Wut slep bes; sich sinnlos betrinken napiti se do onemoglosti

slep [é] (-a, -o)

1. medicina blind
barvno slep farbenfehlsichtig, farbenblind
napol slep halberblindet
od rojstva slep blindgeboren
slep in gluh taubblind
slep zaradi bleska snega schneeblind

2. figurativno blind (za für)
čisto slep stockblind
slep bes sinnlose Wut
slepa neumnost blinder Unverstand
slepa pokorščina der Kadavergehorsam
gradbeništvo, arhitektura slepa stena blinde Mauer
slepa uničevalna sla blinde Zerstörungswut
-blind (za realnost realitätsblind), blind- (prepričan blindgläubig), Blind-
na slepo srečo drauflos

správiti (-im) | správljati (-am)

A) perf., imperf.

1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

2.
z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

3.
spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

4. spraviti ob far perdere:
spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
spraviti ob živce far impazzire
spraviti ob čast far perdere la reputazione

5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
spraviti seno immagazzinare il fieno

6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
spraviti dokumente mettere via i documenti
spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

7. riconciliare, rappacificare:
spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
spraviti na svet mettere alla luce, partorire
spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
spraviti otroke sistemare i figli
spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
spraviti v denar vendere
spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pog. spraviti vase mangiare
spraviti dol mandar giù
pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
spraviti v promet mettere in circolazione
spraviti v zagato mettere nei guai
spraviti v zmoto indurre in errore

B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. andarsene; andare:
spraviti se spat andare a letto
spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

2. spicciarsi:
hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

3. accingersi, mettersi a:
spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.

spustíti to let off, to let loose; to let go, to leave; (na tla) to drop

spustíti bombo aeronavtika to drop, to release a bomb
svoj bes spustíti na koga to vent one's anger on someone
spustíti svoj plen to let go (oziroma to drop) one's prey
spustíti ladjo v morje to launch a ship
spustíti psa na koga to set the dog on someone
spustíti psa z verige to unchain the dog
spustíti zastor to lower the curtain
spustíti (doli) okno to let down the window
spusti me! let me go!, leave me alone!
spustíti se na... to alight on...
spustíti se doli to descend, to come down
spustíti se na zemljo (letalo) to land
spustíti se v kaj to enter into something, figurativno to embark on, to engage in something
spustíti se v špekulacije to embark on speculations
spustíti se v tek to start running
spustíti se v beg to take to flight, to take to one's heels
spustíti se v pogovor z to enter into conversation with

srd moški spol (-a, ni množine) der Zorn; (bes) der Grimm

steigern stopnjevati (sich se); (stärken) okrepiti; die Festigkeit usw.: povečati, povečevati; eine Dosis: večati; sich in Zorn steigern spraviti se v bes; Adjektive: stopnjevati; bei einer Versteigerung: licitirati

uničevalsk|i (-a, -o) Zerstörungs- (sla, bes Zerstörungswut)

vréči (vŕžem)

A) perf.

1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico

5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare

B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato

Zerstörungswut, die, blinde Zerstörungswut slepa uničevalna sla, uničevalski bes