Franja

Zadetki iskanja

  • kákršen (-šna -o) adj.

    1. quale; come:
    pokazal se je takšnega, kakršen je v resnici si dimostrò (tale) quale realmente è

    2. (izraža poljubnost kakovosti, lastnosti) comunque:
    naj bo karšna že, imam jo rad comunque essa sia, io le voglio bene
    PREGOVORI:
    kakršna mati, takšna hči quale la madre, tale la figlia
  • kapitálen (-lna -o) adj.

    1. ekon. (ki predstavlja osnovo za razvoj gospodarstva) base:
    kapitalni objekti impianti base
    kapitalna oprema attrezzature base
    kapitalna dobrina bene capitale

    2. (osnoven, temeljen) principale, fondamentale

    3. (velik, hud) grave, enorme, madornale:
    zagrešiti kapitalno napako commettere un errore madornale

    4. jur. capitale:
    kapitalna kazen pena capitale

    5. lov. da trofeo (per sviluppo delle corna, della pelliccia, delle zanne):
    kapitalni jelen, medved, merjasec cervo, orso, cinghiale da trofeo
  • kàr (čésar)

    A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
    naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
    to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
    pren. kar je, (to) je è quello che è
    bo, kar bo sarà quel che sarà

    2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
    tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

    3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
    zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

    B) adv.

    1. (poudarja intenzivnost dejanja):
    kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

    2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
    spi kar oblečen dorme (così) vestito
    čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
    kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

    3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
    v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

    4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
    dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
    kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

    5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
    kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

    6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

    7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
    kar naprej, prosim avanti, prego
    (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
    kar po njem su, dagli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
    ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
    pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

    C) konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
    denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
    izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
    naj stane, kar hoče costi quel che costi

    2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
    kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
  • kázati (kážem) ➞ pokazati

    A) imperf.

    1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
    kazati dokumente esibire i documenti
    kazati pot indicare la strada

    2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
    mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti

    3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
    bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite

    4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
    letina dobro kaže il raccolto promette bene
    vreme kaže na dež il tempo volge al brutto

    5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
    obraz je kazal strah il volto denotava paura
    fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica

    6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
    o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
    niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
    vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
    kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
    kazati komu jezik fare le boccacce
    na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
    kazati komu osle fare sberleffi a uno
    kazati zobe mostrare i denti
    streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
    kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
    kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
    slabo kaže le cose si mettono male

    B) kázati se (kážem se) imperf. refl.

    1. mostrarsi, farsi vedere

    2. pren. trasparire:
    iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
    kazati se v obrisih delinearsi
  • kdó (kóga) pron.

    1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
    kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
    s kom se pogovarjaš? con chi parli?
    kdo je kdo? chi è?

    2. (v retoričnem vprašanju) chi:
    kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!

    3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
    naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
    naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
    delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
    pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
    pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
    kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
    PREGOVORI:
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • knjíga (-e) f

    1. libro; manuale; opera:
    broširana, v usnje vezana knjiga brossura, libro rilegato in pelle
    žepna knjiga (libro) tascabile
    leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga opera letteraria, libro tecnico, scientifico
    poučna, zabavna knjiga libro istruttivo, ameno
    kuharska, nabožna knjiga libro, manuale di cucina, libro di devozione

    2. (za uradne spise) libro; registro:
    voditi knjige tenere i libri
    blagajniška knjiga libro, registro di cassa
    blagovna knjiga registro delle merci
    dolgovna knjiga registro dei debiti
    inventarna knjiga inventario
    matična knjiga registro dello stato civile
    pritožna knjiga libro dei reclami
    spominska knjiga album ricordo
    žalna knjiga libro delle firme
    poslovne knjige libri contabili

    3. (večja enota literarnega besedila) libro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. knjiga gre v denar il libro si vende bene, va a ruba
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    požirati knjige divorare i libri
    pren. zmeraj buljiti v knjige, kar naprej čepeti pri knjigah essere un topo di biblioteca
    biti neprebrana, odprta knjiga essere un libro chiuso, aperto
    polit. bela knjiga libro bianco
    trg. dostavna knjiga libro delle consegne
    ekon. glavna knjiga libro mastro
    navt. mednarodna signalna knjiga codice internazionale dei segnali
    film. snemalna knjiga sceneggiatura
    zemljiška knjiga catasto, libro fondiario
    knjige s popustom remainder
  • kônec2 (-nca)

    A) m

    1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
    konec jezika punta della lingua
    konec knjige la fine del libro
    konca vrvi le estremità, le teste della fune
    konec dneva il finire del giorno
    proti koncu sul finire

    2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
    severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
    najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

    3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
    konec sezone fine della stagione
    konec tekme finale della partita
    konec starega Rima la fine dell'antica Roma
    pren. veselice je konec la cuccagna è finita
    iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

    4. (smrt) fine; morte:
    njen tragični konec la sua tragica fine
    pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

    5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
    dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
    hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

    6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
    prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
    do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
    prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
    konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

    7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
    neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

    8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
    tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
    ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
    biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
    biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
    ne imeti dobrega konca non finire bene
    potegniti krajši konec avere la peggio
    lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
    imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
    gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
    ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
    na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
    živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
    začetek konca il principio della fine
    biti (kdo, kaj)
    začetek in konec essere l'alfa e l'omega
    ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
    prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    priti z vseh koncev venire da ogni dove
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
    konec klobčiča bandolo (della matassa)
    rib. konec odičnice setale
    konec robca cocca
    gastr. konec salame culaccino
    navt. konec sidrnega kraka patta, palma
    šalj. konec sveta finimondo
    konec tedna fine settimana
    navt. konec vrvi vetta
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

    B) kônec prep.

    1. alla fine, verso la fine:
    knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

    2. konec koncev infine, in fin dei conti:
    konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!
  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • 2 konj. (v adversativnem priredju izraža omejevanje) però, ma:
    govori lepo, le malo potiho per parlare parla bene, ma un po' troppo sottovoce
  • liják (-a) m

    1. imbuto; cratere; arheol. infundibulo; iron.
    ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom vorresti imparare senza dover faticare, senza olio di gomiti
    granate so izkopale globoke lijake le bombe avevano scavato profondi crateri

    2. lavandino;
    kuhinjski lijak acquaio
    lijak dobro požira, je zamašen l'acquaio inghiotte bene, è intasato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lesen lijak (za vino) pevera, imbottavino
    agr. lijak za seno botola di rifornimento (del fieno)
    meteor. lijak tornada tromba del tornado
    teh. polnilni lijak tramoggia
  • ločeváti (-újem) | ločíti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. separare:
    ločiti pleve od zrna separare la lolla dal granello

    2. distinguere; contraddistinguere:
    ločevati dobro od slabega distinguere il bene dal male

    3. (biti vmes) separare, dividere, isolare, frapporsi (tudi pren.); grad. tramezzare:
    globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele un profondo divario separa i paesi sviluppati dagli arretrati
    pren. ločevati ljuljko od pšenice separare il grano dal loglio
    ločiti iz črede sbrancare

    B) ločeváti se (ločújem se) /ločíti se (-im se) imperf. perf. refl.

    1. (iti narazen, posloviti se) separarsi; accomiatarsi; staccarsi; distogliersi

    2. (biti različen, drugačen) distinguersi, essere diverso; divergere:
    človek se loči od živali l'uomo si distingue dall'animale

    3. pren. (razvezati se) separarsi; divorziare
  • mériti (-im)

    A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

    1. tr. misurare:
    meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
    meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
    (ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
    meriti čas cronometrare
    meriti razdalje s telemetrom telemetrare
    ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

    2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
    moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
    sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

    3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
    meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

    4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
    ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

    5. pren. (hoditi) misurare:
    meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

    6. meriti na accennare, alludere:
    na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
    ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
    pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
    pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
    meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

    B) mériti se (-im se) imperf. refl.

    1. misurarsi, competere

    2. gareggiare con
  • mêtla (-e) f

    1. scopa, tosk. granata:
    pren. držati se, kot bi metlo požrl aver mangiato il manico della scopa, stare diritto come un fuso

    2. pren. coda della cometa;
    biti prava metla essere succubo, indeciso
    pomesti nasprotnika z železno metlo fare piazza pulita degli avversari
    bot. navadna metla ginestra dei carbonai, da scopa (Cytisus scoparius)
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • mlád (-a -o)

    A) adj.

    1. giovane:
    lepo je biti mlad è bello esser giovani
    rosno mlad giovanissimo

    2. gastr. novello:
    mladi krompir patate novelle
    mladi sir formaggio non stagionato

    3. (značilen za mladega človeka) giovane:
    mlad obraz volto giovane
    imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
    mlad po duhu giovane di spirito

    4.
    mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
    v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

    5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
    mlada družina una famiglia giovane

    6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
    mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    mlada kri i giovani
    od mladih nog fin da giovane
    mlado vino vino nuovo
    lingv. mlada izposojenka prestito recente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
    gozd. mlad hrast querciolo
    zool. mlad jež ricciotto
    mlad kit balenotto
    pejor. mlad butec merlo
    mlad pilot aquilotto
    knjiž. mlad potomec virgulto
    zool., vet. mlada jegulja ceca
    mlada junica manza
    mlada opica scimmiotto
    mlada ribica avannotto
    agr. mlada sadika seedling
    obrt. mlada šivilja caterinetta
    agr. mlada trava guaime
    mladi razvajenec pariolino
    hist. Mladi Turki Giovani Turchi
    iron. mladi vseved saputello
    gastr. mlado govedo manzo
    gastr. mlado jagnje abbacchio

    B) mládi (-a -o) m, f, n

    1.
    mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
    dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
    pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

    2. pog.
    ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

    3.
    plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
    od mladega fin dalla gioventù
  • mój (-a -e)

    A) adj.

    1. mio:
    moja hiša la mia casa
    moje mnenje il mio parere
    moja domovina la mia patria
    moj nasvet il mio consiglio
    pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

    2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
    moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

    3. (izraža čustven odnos) mio:
    sin moj figlio mio
    moj gospod mio signore

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
    pri moji duši in fede mia
    moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
    v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali si kaj moj? mi vuoi bene?
    on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
    otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

    B) moj (-a -e) m, f, n
    moj je danes v službi mio marito oggi lavora
    mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
    moja bo obveljala sarà come ho detto io
    pog. po mojem secondo me
  • nadomésten (-tna -o) adj.

    1. di ricambio, di riserva; suppletivo; sostitutivo; compensativo, supplementare:
    nadomestni deli pezzi di ricambio
    nadomestno kolo ruota di scorta
    nadomestna osnova base suppletiva
    nadomestne volitve elezioni suppletive
    ekon. nadomestna dobrina bene supplementare

    2. bot. avventizio:
    nadomestne korenine radici avventizie
  • napáčno adv.

    1. erroneamente, in modo sbagliato:
    ekon. napačno investirati disinvestire
    filoz. napačno sklepati paralogizzare
    napačno obveščen malinformato

    2. (v povedni rabi z nikalnico)
    ne bo napačno, če greš z njimi farai bene ad andare con loro
    ne bi bilo napačno, če bi koga vprašali za nasvet non sarebbe sbagliato chiedere consiglio a qcn.
  • napredováti (-újem) imperf.

    1. progredire, crescere, svilupparsi:
    gospodarsko, kulturno napredovati progredire economicamente, culturalmente
    dojenček lepo napreduje il neonato cresce bene
    bolezen napreduje la malattia progredisce

    2. progredire, avanzare:
    sovražnikove sile napredujejo le forze nemiche avanzano

    3. avanzare, essere promosso:
    napredoval je v stotnika è stato promosso capitano
    napredovati v šoli, v službi essere promosso a scuola, sul lavoro
  • narásti (-rástem) | naráščati (-am)

    A) perf., imperf. crescere, accrescere; aumentare, ingrandire; salire:
    testo je lepo naraslo la pasta è cresciuta bene
    mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto la popolazione urbana aumenta di varie migliaia all'anno
    napetost je narasla la tensione è aumentata
    cene so čez mero narasle i prezzi sono aumentati oltre misura
    zaradi deževja je gladina jezera narasla a causa delle forti piogge è salito il livello del lago, il lago è ingrossato
    pren. greben mu je zelo narasel gli è cresciuta la cresta

    B) narásti se (-rástem se) | naráščati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč.

    1. (jeziti se) arrabbiarsi

    2. (postavljati se) pavoneggiarsi, darsi arie