Franja

errant, e [ɛrɑ̃, t] adjectif blodeč, bloden, potepuški, klateški; nomadski

chevalier masculin errant klativitez
chien masculin errant pes klatež
le Juif errant večni Žid
regard masculin errant bežen pogled

évanescence [-nɛsɑ̃s] féminin počasno izginjanje; bežnost, minljivost

évanescence d'un rêve bežen sen

mentiō¹ -ōnis, f (prim. mēns, memini, moneō) omemba, omenitev, opomin, predhoden ali mimogreden, bežen nasvet, predlog, sprožitev, pobuda k čemu; s subjektnim gen.: plebis L.; z objektnim gen.: tui, civitatis Ci., in mentionem alicuius incĭdere Caecil. fr., Ci. slučajno omeniti koga, mentionem facere alicuius rei Ci., Q. ali de aliquā re, de aliquo Ci., N. omeniti (v misel vzeti) koga, kaj, govor usmeriti h komu (k čemu), besedo napeljati na koga, kaj, sprožiti kaj; v enakem pomenu tudi mentionem alicuius rei habere L., Vell. ali movere ali inferre, iacere Vell. ali inicere H. ali introducere Val. Max. ali mentionem de aliqua re agitare L., mentionem facere cum aliquo de aliquā re Pl. ali samo m. facere cum aliquo (sc. de re) Pl. omeniti komu kaj, v pogovor se zaplesti s kom o čem, (po)meniti se, sporazume(va)ti se s kom o čem; incĭdit mentio de uxoribus L. beseda je nanesla na soproge, na misel so jim prišle soproge, v pogovoru so se spomnili soprog; mentionem alicuius rei incohare L. začasno (za zdaj) omeniti (v misel vzeti) kaj, mentionem facere ali inferre, ut … Pl., L., si mentionem fecero de filiā, ut mihi despondeat Pl. če bom snubil hčer, mentionem inferre, quid eo die faciendum esset L. napeljati govor na to, kaj je treba storiti tega dne, secessionis mentiones ad vulgus militum occultis sermonibus serere L. (vojakom) prostakom pogosto na skrivaj govoriti; occ. (o konzulatu ali senatorju) mentionem facere in senatu Ci., Corn. idr. spregovoriti o čem, sprožiti kaj.

nod² [nɔd]

1. neprehodni glagol
kimati, pokimati; zakinkati, zadremati (često z off)
majati se (drevo v vetru), gugati se

2. prehodni glagol
prikimati komu, pritrditi

to nod to s.o. pokimati komu
a nodding acquaintance (with) bežno poznanstvo, bežen znanec, površno poznavanje
to nod one's farewells pokimati v slovo
we are on nodding terms samo pozdravljamo se
Homer sometimes nods tudi največji um se lahko kdaj zmoti

pogled¹ [è] moški spol (-a …)

1. der Blick, -blick (naokrog Umblick, nasproti Gegenblick, navzgor Aufblick, vstran Seitenblick, bežen Streifblick)
dvigniti pogled od knjige ipd.: aufschauen von
ošvrkniti s pogledom (mit dem Blick/Auge) streifen, kurz streifen, nekajkrat: (jemandem) Blicke zuwerfen
srečati se s pogledi sich treffen (ihre Blicke treffen sich)
figurativno ne privoščiti komu niti pogleda (jemanden) keines Blickes würdigen

2. (izraz očesa) der -blick, das -auge (gospodovalen Herrscherblick, grozeč Drohblick, hvaležen Dankesblick, jezen Zornblick, ljubeč Liebesblick, maščevalen Racheblick, materinski Mutterauge, morilski Mordblick, nagajiv/poreden Schalksauge, Schelmenauge, nedolžen Unschuldsblick, ognjevit Glutauge, Feuerauge, Feuerblick, pasji Hundeblick, plameneč Flammenauge, Flammenblick, prežeč Späherauge, Späherblick, na preži Tigerblick, preiskujoč Forscherblick, prikupljiv Schmeichelblick, zapeljiv Schlafzimmeraugen, kot bazilisk Basiliskenauge, Basiliskenblick)

3. (oko za kaj) der -blick, das -auge (poznavalski Kennerblick, prodoren Röntgenblick, Röntgenauge, sokolji Adlerblick, Falkenblick, Adlerauge, Falkenauge, Luchsauge, tatinski Dieb(e)sauge, ogleduški Späherauge, Späherblick)

4.
čarodejni pogled der Zauberblick
Meduzin pogled der Medusenblick

5.
figurativno pogled naprej der Vorblick, die Vorschau
(predvidevanje) die Vorausschau
pogled nazaj der Rückblick, die Rückschau
pri pogledu nazaj rückschauend, rückblickend

6.
na prvi pogled auf den ersten Blick, samo figurativno vordergründig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick

poglèd look; gaze; (hiter, bežen) glance, glimpse; (prizor) view, sight, spectacle, prospect; (v dal javo) vista

poglèd na view of
v tem poglèdu in this respect
v vsakem poglèdu in every respect, in every way
v poglèdu (gledé)... in view (of), with regard (to), in consideration (of), in respect (of), as regards
na prvi poglèd at first sight
bežen poglèd a hasty glance
skriven poglèd furtive glance
zli poglèd the evil eye
poglèd v prihodnost looking ahead
poglèd v stran, poševen poglèd sidelong look, look out of the corner of one's eye
skrit poglèdom out of sight, hidden from view
vsem poglèdom izpostavljen kraj a very conspicuous place
imeti mil poglèd to have soft eyes
on ima oster poglèd he has a sharp eye
imeti zdrav poglèd na kaj to take a sane view of something
dvigniti poglèd proti nebu to look up, to cast one's eyes up to heaven
iskati koga s poglèdom to look round for someone
njegov poglèd je izražal prezir his look was full of scorn, he did not conceal his scorn
nuditi žalosten poglèd to offer a sorry spectacle
odvrniti svoj poglèd to look away, (od česa) to take one's eyes off something
ošinila ga je z grdim poglèdom (pogovorno) she gave him a dirty look
lepota, ki privlači vse poglède riveting beauty, arhaično beauty which is the cynosure of every eye
ustaviti, zadržati svoj poglèd na čem to let one's eyes dwell on something
videti na prvi poglèd to see at a glance
umakniti se poglèdom ljudi to keep out of people's sight
vreči poglèd na to glance at, to take a look at, to cast a look at, pogovorno to take a gander (ali a shufti) at
zapičiti poglèd v to rivet one's eyes on, to rivet one's gaze on

poglèd regard moški spol , coup moški spol d'œil ; (razgled) vue ženski spol ; (stališče) point moški spol de vue, égard moški spol

pogled naprej perspective ženski spol
pogled naokrog panorama moški spol
pogled od strani regard (ali vue) de côté, vue latérale
pogled zviška, v globino vue plongeante
ljubezen na prvi pogled coup moški spol de foudre
bežen pogled coup moški spol d'œil (rapide)
mračen pogled air moški spol (ali regard) sombre
predirljiv pogled regard pénétrant
prikrit, skriven pogled regard furtif
vedoželjen pogled regard investigateur
zaljubljen (prikrit) pogled œillade ženski spol
zli pogled regard mauvais (ali furieux)
ne pobesiti oči pred pogledom kake osebe soutenir le regard de quelqu'un
upreti svoje poglede v plonger ses regards dans
vreči pogled na koga jeter (ali lancer) un œil (ali un regard) sur quelqu'un
zaobjeti s pogledom embrasser du regard
kako veličasten pogled! quelle vue superbe (ali merveilleuse)!
na prvi pogled au (ali du) premier coup d'œil, à première vue
v pogledu en considération de, à l'égard de, eu égard à, en vue de
v nekem pogledu en un sens
v raznih pogledih sous divers aspects
v tem pogledu à ce sujet, à cet égard, de ce côté, sous ce rapport
v vsakem pogledu à tous (les) égards, en tout point, sur tous les plans

poglèd mirada f

pogled naokrog panorama m; (razgled) vista f
bežen pogled ojeada f, vistazo m
mračen pogled mirada f hosca (ali sombría)
predirljiv pogled mirada penetrante
prikrit, skriven pogled mirada furtiva
zli pogled aojamiento m, aojo m, mirada f maligna
na prvi pogled a primera vista
predreti koga s pogledom (fig) matar a alg con la mirada, fam lanzar a alg una mirada asesina
usmeriti (zapičiti) pogled v poner la mirada (clavar la vista) en
vreči pogled na koga lanzar (ali echar) a alg una mirada

vagus 3 (indoev. kor. *u̯ag- upogniti, upogibati, (z)lomiti, soobl. h kor. *u̯aq- [gl. vacillō]; prim. gr. ἄγνῡμι, ἀγή lom, stvnem. wankon, wanchōn = nem. wanken, nem. wackeln, stvnem. winkan bočno se premikati, omahovati, kolebati, opotekati se)

1. sem in tja pohajajoč, potikajoč se (po svetu), klateč se, vandrajoč, križemkražem (po svetu) hodeč, begajoč, bloden, blodeč, nestalen, nestanoviten: Acc. ap. Non., O., Q., Sen. ph. idr., multitudo dispersa atque vaga Ci., cum vagus et exsul erraret Ci., Gaetuli vagi, palantes S. potikajoči se nestalneži, mercator H., navita Tib., vagi per vias T., matronae vagae per vias L., aves H. sem in tja letajoče (poletavajoče), pisces H. švigajoče; subst.: vagi quidam L. klateži, brezdomneži, brezdomci, brezdomski ljudje; enalaga: vaga vita Ci. hladno, gressus Mart., gradus, pedes O.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr.)
a) premikajoč se, premičen, nestalen: Sen. ph. idr., sidera Ci. ali stellae Ci., Ap. premičnice, planeti, flumina H. blodno tekoče, Tiberis H. raztekajoča se, venti H. ali aura O. nestalno vejoči (vejoča), nestalno pihajoči (pihajoča), fulmina O. sem in tja švigajoči, harena H. bežen, lahek, crines O. frleči, vihravi, plapolavi, vagus in laxā pelle pes natat O. opleta (omahuje) sem in tja; subst.: vagae (sc. stellae) Ap. premičnice, planeti.
b) nestanoviten, spremenljiv, nestalen: turba, imago O., puella O. nestanoviten v ljubezni, vilicus Col. ali concubitus H. razuzdan, prešuštniški, vagus adhuc Domitius Vell. omahujoč med strankami, quam sit vaga volubilisque fortuna Ci., non vaga, sed stabilis sententia Ci., vagus animis Cat. blodeč v duhu, blodečega duha.
c) nenatančen, nedoločen, (pre)splošen: illam partem quaestionum adiungere oratori vagam et liberam Ci., nomen Plin., vagae admodum causae T.; occ. (o govoru) α) brez smotra in načrta bivajoč, nenačrtovan: solutum quiddam sit (sc. in oratione), nec tamen vagum Ci. β) na vse strani se raztezajoč: vagum illud orationis genus Ci.
d) površen, lahkomiseln: iuventa Mart. — Adv. vagē

1. na daleč okrog, širom(a), (na) široko (po): vage effusi per agros L.

2. metaf. raztreseno, razpršeno: Corn., Lucr., aliquid passim et vagē dicere Sen. ph.

vistazo moški spol

dar (ali echar) un vistazo vreči bežen pogled na; bežno prebrati, prelistati (knjigo)

πτερόεις 3 krilat, perotast, naglo leteč, (u)bežen, nagel, lahek (kot pero).

πτηνός 3 in 2, dor. πτᾱνός (πέτομαι) 1. a) krilat, perotast, leteč, θῆραι lov na ptice, τὰ πτηνά ptice; b) goden (o mladih ptičih). 2. pren. (u)bežen, plah, uren, hiter, nagel.