Franja

Asphaltlack, der, asfaltna barva

ātrāmentum -ī, n (iz āter, *ātrāre črniti) črnilo =

1. črna tekočina, črn sok: Pl., Plin., atr. sepiae Ci. ali sepiarum Cels.

2. za poseb. namene pripravljeno črnilo =
a) črnilo za pisanje: Ca. fr., Petr., calamo et atramento temperato rem agere Ci. ep., tractata atramenta notam remittunt H. črnilo pušča packe, atr. librarium Vitr., Plin. = atr. scriptoris Vulg.
b) bakrova galica (bakrov sulfid), vitriol, vitriolova voda (žveplovo barvilo, s katerim čevljarji črnijo usnje): atr. sutorium Cels., Plin., sutorio atramento absolutus putatur Ci. ep. (o Karbonu, ki je pil galico in se tako sam usmrtil).
c) slikarska ali pleskarska črna barva, pokost, lak (pripravljen iz čistega oglja): Vitr., atramento notare aliquid, atramento duas lineas ducere Cels., opera atramento illinere Plin., atr. Indicum Plin. indijsko (kitajsko) črnilo, tuš; poseb. atr. tectorium (s klejem pomešano) črnilo za pleskanje sten: Plin., pri Vitr. se imenuje samo atramentum.

Augenfarbe, die, barva oči

aurum (vulg. ōrum Fest.) -i, n (iz *ausom; prim. sab. ausum = aurum, lat. aurōra)

1. zlato: auri venas penitus abditas invenimus Ci., candelabrum e gemmis auroque perfectum Ci., aurum infectum L., V., Dig., fert Britannia aurum et argentum et alia metalla T., indicium auri Plin. zlatosledna napoved; preg.: montes auri polliceri Ter. zlate gore obljubljati.

2. met. iz zlata izdelane stvari, zlatnina, zlato (namizno) posodje: Sen. ph., Q., auro et argento abundare Ci., caelatum aurum et argentum Ci. gravirano zlato in srebrno posodje, omne argentum, ebur, aurum, gemmas coëmere Ci. vse umetnine iz..., nec domus argento fulget nec auro renidet Lucr., auro cenare L. ob zlatem namizju; zlata čaša, zlato torilo: aurum plenum V., caelata in auro facta patrum V., bibere venenum in auro Sen. tr.; ἕν διὰ δυοῖν: pateris libamus et auro V. iz zlatih čaš; zlata posteljna (nočna) posoda: onus ventris auro excepit Lamp.; zlata žvala: (equi) fulvum mandunt sub dentibus aurum V.; zlat jarem: iungit equos auro genitor V.; zlata veriga, zlata zapona, zlato naglavje, zlatinje: Pl., oneratae veste atque auro Ter., aurum fulvum V., fatale O., dives pictāī (= pictae) vestis et auri V.; opletek, zlata mreža za lase: crines nodantur in aurum V.; zlate niti: fert picturatas auri subtemine vestes V.; zlata žica: stipat... argentum,... lebetas, loricam consertam hamis auroque trilicem V.; zlata pločevina: velatus auro vittisque iuvencus V. s pozlačenima rogovoma in okrašen z naglavnimi trakovi; zlat prstan: aestivum ali semenstre aurum Iuv. (prvega so nosili gizdalini le poleti na prstu, drugega pa vojaški tribuni, ki so pogosto služili le pol leta); zlato runo: auro heros Aesonius potitur O.; occ. kovano zlato, zlat denar, denar nasploh: aula onusta auri Pl., aurum Philippeum Pl., spondeo et mille auri Philippûm dotis Pl. 1000 Filipovih zlatov (gl. Philippus), vide, quaeso, ne qua lacuna sit in auro Ci., auri acervus H., auri sacra fames V., Polydorum obtruncat et auro vi potitur V., aurum signatum L., aurum et opes, praecipuae bellorum causae T.

3. pesn. pren.
a) zlata barva, zlati lesk: nubes radiis ardens lucis et auro V., anguis cristis praesignis et auro O., spicis nitido flaventibus auro Val. Fl.
b) zlati vek, zlata doba: subiit argentea proles, auro deterior O., quamvis redeant in aurum tempora priscum H.

avana

A) m invar.

1. havanski tobak; havanka

2. svetlorjava barva

B) agg. invar. svetlorjav:
un cappotto avana svetlorjav plašč

azafrán moški spol žafran; žafranasta barva

azafrán de los prados jesenski podlesek
azafrán de especia žafranovo cvetje

azzurrino

A) agg. sinjkast

B) m

1. sinjkasta barva

2. šport italijanski juniorski reprezentant

bàgra ž
1. rdeča barva, ki se dobiva iz borove skorje
2. zool. neka morska riba

bagrènilo s škrlatnina, škrlatna barva

bàkam m (t. bakkam, ar.) rdečilo, rdeča barva: na nokte ruka i noga meću joj rumeni bakam iz Angore; te je svoje rumenila lice, a udrila bakam na obrve

beige [beiž] samostalnik
blago iz surove volne; sivkasto rjava barva

beige tujka franc.

A) agg. bež, beige

B) m invar. bež barva

Beige, das, beige barva, beš barva

bermellón moški spol cinober; cinobrova barva

biadetto

A) m modrikasta barva

B) agg. modrikast

bice [bais] samostalnik
svetlo modra ali zelena barva, ultramarin

Binder, der, (-s, -) Baukunst, Architektur povezje, in Mauern: vezni zidak; (Garbenbinder) snopopoveznik; (Bindemittel) vezivo, Farbe: disperzijska barva; Berufe: sodar, (Besenbinder) metlar, (Buchbinder) knjigovez, (Blumenbinder) cvetličar; (Kravatte) kravata

Binderfarbe, die, disperzijska barva

biondo

A) agg.

1. plavolas, svetel; svetlo rumen (brada, lasje); zlat (žito):
il metallo biondo pren. zlato
il biondo dio Apolon

2. svetlolas (oseba):
bambino biondo svetlolas otrok

B) m

1. svetla barva (med rumeno in svetlo kostanjevo); zlata barva

2. (f -da) svetlolasec, svetlolaska:
una bella bionda lepa svetlolaska

C)
bionda f ➞ bionda

bistre, bister [bístə]

1. samostalnik
orehova barva

2. pridevnik
orehove barve