Franja

parēns² -entis, f, m (parere = gīgnere)

1. f roditeljica, rodnica, mati: parens Idaea O. ali parens Idaea deûm V. = Cybele, Tegeaea ali Euandri O. = Carmenta, principum coniuges ac parentes T. soproge in matere.

2. m roditelj, rodnik, oče: Enn. ap. Non., T., parens tuus, Torquate Ci., mortem offerre parenti Ci., solitae parentis (= Iovis) laudes H., parens liberorum an orbus Q., uterque parens O. oba roditelja, oba starša, oče in mati; occ.
a) prednik, ded, praded, praoče, očak: Tros V. praoče Trojancev, parentis (praočeta) Pilumni Turnus valle sedebat V. (prim.: Pilumnus illi (sc. Turno) quartus pater (= abavus prapraded) V. in: Dauno possem incolumem (sc. Turnum) servare parenti (praoče) V., victor Abantiades patrios cum coniuge muros intrat et inmeriti vindex ultorque parentis (deda) adgreditur Proetum O.
b) bratranec: parens et ipse Tarquinii Eutr. (o Brutu).

3. parentēs -um in -ium, m roditelji, starši (naspr. liberī): Pl., H., T. idr., parentes cum liberis C., liberi parentes suos orabant Ci., pietas in parentes Ci., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev; occ.
a) stari = ded in babica, praded in prababica, praočetje, predniki (prim. gr. πατέρες): Icti., si ad pueros pertinebit, de liberis suis cogitent, si ad senes, de patribus aut parentibus Ci., veterum decora parentum V., more parentum V. (prim. more maiorum).
b) svojci, sorodniki, bratranci: Fl., Lamp., solent rei capitis adhibere vobis parentes, duos fratres ego nuper amisi Cu. — Parens in parentes tudi o živalih in rastl.: Varr., Plin., Stat., Cels.

4. metaf. m in f oče, mati = začetnik (začetnica), ustanovitelj(ica), utemeljitelj(ica), vzročnik (vzročnica), povzročitelj(ica), iznajditelj(ica), izumitelj(ica); o stvareh = vir, vzrok: Plin., operum, philosophiae Ci., curvae lyrae H. iznajditelj, izumitelj, neque enim te fugit laudandarum artium omnium procreatricem quandam et quasi parentem eam quam φιλοσοφίαν Graeci vocant ab hominibus doctissimis iudicari Ci., earum rerum parens est sapientia Ci.; tudi = hranitelj, ohranjevalec, vzdrževalec, dobrotnik (poseb. kot častni priimek): patriae T., legionum Stat., conservatorem urbis, quem parentem esse dixerunt Ci. ep.; occ. materinsko (matično) mesto, materinska (matična) dežela: certare pio certamine cuiuslibet bonae artis ac virtutis ausi sumus cum parentibus quaeque civitas et conditoribus suis L., Sidon Thebarum Boeotiarum parens Plin., cum ita contra matrem suam ac parentem urbem consurgeret Fl.

Opomba: Parēns pomeni očeta in mater kot roditelja, starša, torej v naravnem razmerju, pater, mater pa bolj v nravnem, socialnem in državljanskem razmerju.

pòbabati se -ām se
1. postati babica
2. postarati se

prō-socrus -ūs, f (prō in socrus) soprogina babica, stara tašča: Icti.

tatarabuelo moški spol, -a ženski spol prapraded, -babica

Antōnius 3 Antonij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Iz plebejskega so poseb. znani:

1. M. Antonius s priimkom Orator Mark Antonij Govornik, roj. l. 144, ded triumvira Marka Antonija, konz. l. 99, najslavnejši rim. govornik pred Ciceronom, Sulov pristaš, na Cinovo povelje so ga usmrtili besneči marijevci l. 88: Ci. idr.

2. njegov sin M. Ant. Creticus Mark Antonij Kretski; kot propretor l. 74 poslan na Sredozemsko morje proti pomorskim roparjem, napadel je Kreto in tam po mnogih izgubah umrl., od tod njegov vzdevek Creticus: Ci., S., T., Vell.

3. njegov brat C. (po drugih L.) Ant. Hybrida Gaj (Lucij) Antonij Hibrida, drugi sin Marka Antonija Govornika, hud grabežljivec, Sulov pristaš, pozneje skrivni udeleženec Katilinove zarote in zato sprva odločen nasprotnik Cicerona, potem l. 63 z njim konz. Že l. 70 je bil zaradi roparstva izključen iz senata, a kmalu zopet sprejet vanj; l. 59 obsojen kot udeleženec Katilinove zarote in zaradi izsiljevanja, čeprav ga je Cicero vneto zagovarjal: Ci., S., Val. Max.

4. M. Ant. (Triumvir), najstarejši sin Marka Antonija Kretskega, po svoji materi Juliji v bližnjem sorodstvu s Cezarjem, roj. l. 83, hud nasprotnik Cicerona (prim. Ciceronove orationes Philippicae proti njemu), vnet pristaš Cezarja, po čigar smrti je sklenil (l. 43) triumvirat z Oktavijanom in Lepidom; pozneje se je sprl z Oktavijanom, ki ga je premagal v bitki pri Akciju l. 31, potem pa se je Antonij v Aleksandriji sam usmrtil: Ci., C. idr.

5. njegovi otroci:
a) M. Ant. Antyllus Mark Antonij Antil, njegov in Fulvijin sin, ki mu je bilo po očetovi smrti namenjeno vladarstvo v Egiptu, a ga je dal Oktavijan usmrtiti: Suet.; njegov mlajši brat Iullus Ant. Jul Antonij, ki ga je mačeha Oktavija skrbno vzgojila, v cesarski rodbini zelo priljubljen sorodnik, ki ga je Avgust po očetovi smrti večkrat odlikoval, l. 2 pa hotel usmrtiti, ker se je baje na nedopusten način družil z njegovo hčerjo Julijo; baje je Jul prehitel prisilno usmrtitev s prostovoljno. Spesnil je ep Diomedejo v 12 spevih: H. (ki mu je posvetil 12. odo IV. knjige), T. idr.
b) Antōnia maior Antonija starejša, žena Lucija Domicija Ahenobarba, babica ces. Nerona: Suet., in Antōnia minor Antonija mlajša, žena Druza, brata ces. Tiberija, mati Germanika, ces. Klavdija in Livije: Plin., T. (ki napačno trdi, da je bila žena L. Domicija Ahenobarba), Suet.

6. L. Ant. Lucij Antonij, mlajši brat triumvira Antonija, se je bojeval l. 40 v peruzijski vojni proti Oktavijanu in Agripi: Ci.

7. Antōnia Antonija, hči ces. Klavdija, usmrčena na Neronovo povelje: T., Suet. — Drugi, ne temu rodu pripadajoči Antonii so:

1. Ant. Musa Antonij Muza, gr. zdravnik, ustanovitelj mrzlega zdravilišča v Rimu: H., Suet.

2. Ant. Primus Antonij Prim, Vespazijanov pristaš: Mart., T.

3. C. Ant. Saturnīnus Gaj Antonij Saturnin, se je vzdignil proti Domicijanu, upravitelju Gornje Germanije; ko ga je Norban Maksim premagal, ga je dal Domicijan usmrtiti: Mart., Suet. — Od tod

1. adj. Antōnius 3 Antonijev = triumvira Antonija: leges Lentulus in Ci. ep.; Antōniānus 3 Antonijev, in to
a) = triumvira Antonija: latrocinium Ci., partes Vell., Sen. ph.; subst. Antōniānī -ōrum, m antonijevci, Antonijevi pristaši: Lepidus in Ci. ep.; Antōniānae -ārum, f (sc. orationes = Philippicae) (Ciceronovi) govori proti Antoniju: Gell.
b) = govornika Antonija: dicendi ratio Ci.

2. subst. Antōniaster -trī, m antoniaster, zaničlj. = prevelik posnemovalec govornika Antonija: Ci. ap. Q. et ap. Prisc.

babičin (-a, -o) svojilni pridevnik ➞ → babica : der Großmutter (babičina hiša das Haus meiner Großmutter); großmütterlich
po babičini strani großmütterlicherseits

buonanima

A) f (pl. -me) (dragi) pokojnik, pokojnica:
la buonanima di mia nonna moja pokojna babica

B) agg. invar. pokojen:
mio nonno buonanima moj pokojni ded

canny [kǽni] pridevnik (cannily prislov)
škotsko previden, varčen, oprezen; zvit; zanesljiv; počasen, udoben; dober; miren

canny wife babica, pomočnica pri porodu
canny moment trenutek poroda

déd grandfather; zastarelo grandsire

dedje ancestors pl, forfathers pl, arhaično forbears pl
déd in babica grandparents pl

déd grand-père moški spol , aïeul moški spol

ded in babica les grands-parents moški spol množine

déd abuelo m

ded in babica los abuelos m pl
naši dedje nuestros abuelos

dédec (-dca) m

1. vecchio; marito

2. ekst. (postaven moški) maschio, maschiaccio; fusto:
pren. ali je še kaj dedca v tebi? ce l'hai il fegato?

3. nonno

4. pog. (priprava za zapiranje ali vtikanje) maschio:
dedec in babica maschio e femmina

dedek samostalnik
1. (stari oče) ▸ nagyapa, nagypapa, nagyapóJe oče petih otrok in dedek štirih vnukov. ▸ Öt gyermek apja és négy unoka nagyapja.

2. izraža naklonjenost (starec) ▸ öregapó, nagyapó, nagypapa
Neki stari dedek naju napoti v hotel. ▸ Egy öregapó irányított minket a hotelbe.
V hišici je živel star dedek z dolgo belo brado. ▸ A házban egy hosszú, fehér szakállt viselő nagyapó élt.

3. (začetnik česa) ▸ nagyapó, nagypapa
Havelock Ellis je dedek moderne seksologije. ▸ Havelock Ellis a modern szexológia nagyapja.

4. (moški z dolgim stažem) ▸ nagypapaRockovski dedek Mick Jagger ljubi lepa dekleta. ▸ Mick Jagger, a rocknagypapa szereti a szép lányokat.

diplomíran (-a -o) adj. šol. laureato; diplomato:
diplomirani pravnik laureato in giurisprudenza
diplomirani inženir laureato in ingegneria
diplomirana babica ostetrica diplomata

Frau, die, (-, -en)

1. ženska, žena

2. gospa, Frau Meier gospa Meier; Frau Direktor gospa direktorica; gospa direktorjeva; Unsere Liebe Frau Naša Ljuba Gospa; die Frau des Hauses gospa, gospodarica; die weise Frau babica

gâteau [gɑto] masculin kolač; (= gâteau de miel) satovje

du gâteau (figuré) nekaj dobrega, lepega, lahkega
(populaire) c'est du gâteau to je zelo lahko (napraviti); situacija je izvrstna, treba jo je izkoristiti
gâteau aux amandes, aux fruits, au chocolat, à la crème mandljev, sadni, čokoladni, smetanov kolač
gâteau jeuilleté krhko testo
gâteau génevois peščena torta
gâteau de marc d'olives oljne tropine
gâteau placentaire (anatomie) materina posteljica
gâteau des Rois kolač Treh kraljev (6. jan.)
(petits) gâteaux secs čajno pecivo, keksi
(familier) papa gâteau, maman gâteau oče, mati, (zlasti pa) ded, babica (ki razvaja otroke, vnuke)

īn-spiciō -ere -spexī -spectum (in [praep.], specere)

I.

1. (po)gledati, zreti v (na) kaj: Pl., inspicere tamquam in speculum in omnium vitas Ter.; z acc.: speculum Ph., Ap., machina inspectura domos V., cum Romam inspexerit Eos O.

2. occ. (v kak spis) pogled(ov)ati, vpogled(ov)ati, pregled(ov)ati, preb(i)rati, čitati ga: inspiciebamus Syracusis tabulas societatis Ci., litteras Ci., T., codices Aug., non potuisti leges nostras inspicere Ci., carminis verba sacerdos inspicit O., libros Pl., libros Sybillinos (de aliquā re) L., rationes Traianus ap. Plin. iun., Sen. rh. —

II.

1. ogled(ov)ati, pogled(ov)ati, razgled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, opazovati: Iuv., Iust., Petr., Suet., testis signo inspecto falsum nos proferre dixit Ci., inspiciendum turibulum poposcisti Ci., nullum vas fuit, quin inspexerit Ci., auditi saepius Caesares quam inspecti T. kot jih je bilo moč videti, (inde omne) inspicitur O. se lahko opazi; z odvisnim vprašalnim stavkom: i., quid deceat Ci., inspice, quid portem O.

2. occ.
a) kot kupec ogled(ov)ati (si): cupere se dicit inspicere (candelabrum) Ci., equos opertos i. H., aedes, marsupium Pl., praedium Ci., agrum Col., omnes partes corporis Sen. rh. (sužnja, ki je naprodaj).
b) kot vedeževalec, žrtvogledec ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: Amm., Vitr., simul exta inspexit … haruspex O., inspecta exta T., fibras i. O., ranarum viscera Iuv.
c) kot zdravnik ali babica pregled(ov)ati, preisk(ov)ati: morbum alicuius Pl., virginem Ambr., inspiciendam se praebere Ambr. (o devici).
č) kot odposlanec preisk(ov)ati: rem L., sociorum res L.
d) kot voj. t. t. ogled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, razgled(ov)ati: arma, viros, equos L., singulos milites L. moža za možem, milites L., arma militis Ci., classem Auct. b. Alx., singulos (v bolnici) L.

3. metaf. ogled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, preisk(ov)ati, pretehta(va)ti, razmotriti, preudariti (preudarjati), spozna(va)ti: visne te inspiciamus a puero? Ci. tvoje življenje, tek tvojega življenja, tenue est mendacium; perlucet, si diligentius inspexeris Sen. ph. če si jo natančneje ogledaš, mulieris sententiam Pl., mores alicuius Q., ingenia Graecorum Plin., regna sociorum Iust., querelam Petr., fidem O., aliquem familiariter Plin. iun. prijateljsko občevati (družiti se) s kom, aliquem penitus Plin. iun., aliquem propius Sen. ph., inspectus experimentis Col. preizkušen; z odvisnim vprašalnim stavkom: i. quid sit … Sen. ph., quid deceat Q., inspice … an possit fieri vetus sodalis Mart.

izprášan (-a -o) adj.

1. interrogato

2. diplomato:
izprašana babica levatrice diplomata

kava samostalnik
1. (pijača) ▸ kávéPoleg odlične kave pa gostom ponujajo še vrsto odličnih tort. ▸ A kiváló kávé mellett pedig többféle kiváló tortát kínálnak a vendégeiknek.
Povezane iztočnice: dolga kava, ekspresna kava

2. (dogodek) ▸ kávé, kávézásPo kosilu sva se oprhala, se preoblekla in šla na kavo k prijatelju. ▸ Ebéd után lezuhanyoztunk, átöltöztünk és elmentünk egy kávéra a barátunkhoz.Naši odmori za kavo so bili pogosto podobnim skupinskim terapijam. ▸ A kávészüneteink gyakran csoportterápiára hasonlítottak.Zdaj morava najine skupne kave vpisati v rokovnike. ▸ Most a közös kávézásainkat határidőnaplóba kell írnunk.Na najinih, predvsem dolgih sobotnih kavah v globokih debatah rešujeva svet. ▸ Hosszas szombati kávézásaink során nagy vitákkal mentjük meg a világot.

3. (zrna kavovca) ▸ kávéV tovarni bodo lahko izdelali do 5000 ton kave. ▸ A gyár akár 5 000 tonna kávé előállítására is képes lesz.

4. (rastlina) ▸ kávéBrazilija se na področjih, kjer ležijo plantaže kave, že mesece spopada s sušo. ▸ Brazília azokon a területeken, amelyeket kávéültetvények borítanak, már több hónapja küzd az aszállyal.Med najbolj razširjenimi plantažno gojenimi sortami kav sta Coffea arabica in Coffea robusta. ▸ A Coffea arabica és a Coffea robusta a legelterjedtebb, ültetvényen termesztett kávéfajta.

5. (kavni nadomestek) ▸ kávéZjutraj zavoham, ko ti babica pripravlja mlečno kavo, preden greš v šolo. ▸ Reggelente érzem az illatát, amikor nagymamád tejeskávét főz neked, mielőtt iskolába mész.Ječmenova kava ne vsebuje kofeina, vseeno pa prečisti telo in odplavlja različne strupe iz telesa. ▸ Az árpakávé nem tartalmaz koffeint, de ennek ellenére megtisztítja a szervezetet és kisöpri belőle a különböző salakanyagokat.
Povezane iztočnice: žitna kava

kȍpča ž (t. kopča)
1. zaponka, zaponec: kaput s olovnim -ama; muška kopča dedec; ženska kopča babica
2. sponka: kirurška, hirurška kopča
3. gumb: kopča za zakopčavanje košulje
4. vez: most je kopča izmedu Srbije i Bosne; kopča izmedu pozornice i gledališta vez med odrom in gledalci