Franja

uméten artificiel, fait avec art, artistique, factice , (kemija) synthétique

umetno gnojilo engrais moški spol chimique
umetni mizar ébéniste moški spol
umetna obrt arts moški spol množine décoratifs (ali apphqués, industriels)
umetna svila soie artificielle, rayonne ženski spol
umetno zobovje dentier moški spol

umetnína work of art

trgovec z umetnínami art dealer
zbirka umetnín collection of works of art

umétnostnozgodovínski pertaining to the history of art

umotvòr work of art

zbirka umotvorov collection of works of art

umstvenost ženski spol (-i …) die Rationalität; die rationalistische Art

uporništv|o [ó] srednji spol (-a …) das Aufbegehren, die rebellische Art; der Widerspruchsgeist

vrstn|i¹ (-a, -o) Art- (križanec biologija der Artbastard); Gattungs- (števnik Gattungszahlwort, obveznost die Gattungsschuld); (specifičen za vrsto) artspezifisch

všečnost [é] ženski spol (-i …) die Gefälligkeit, die gefällige Art; (prijetnost) die Annehmlichkeit
všečnosti in nevšečnosti gute und schlechte Erlebnisse

zamerljivost ženski spol (-i …) die nachträgerische Art; die Übelnehmerei

zbadljivost ženski spol (-i …) die spöttische Art

abstrait, e [apstrɛ, t] adjectif abstrakten, pojmoven, (le) mišljen; težko razumljiv; masculin abstraktum, čista misel ali pojem

science féminin abstraite abstraktna veda
texte masculin, auteur masculin abstrait težko razumljiv tekst, avtor
art masculin abstrait, peinture féminin abstraite, toile féminin abstraite abstraktna umetnost, slikarstvo, slika
peintre masculin abstrait abstraktni slikar
tout cela est bien joli dans l'abstrait! vse to je lepo v teoriji (vzeto abstraktno)!

appreciation [əpri:šiéišən] samostalnik (of)
ocena, cenitev; presoja, vrednotenje; uvaževanje; dvig vrednosti, podražitev

to have an appreciation of art dobro se spoznati v umetnosti
appreciation of capital zvišanje vrednosti kapitala

Artaxerxēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ἀρταξέρξης) Artakserks(es), ime treh perz. kraljev,

1. Art. Macrohīr (μακρόχειρ dolgorok, daljnosežen, na daleč gospodujoč) ali (lat.) Longimănus Artakserks Makrohir ali Longiman (Dolgoroki), sin Kserksa I., vladal je od l.465 do 425: Ci. ep., N., Hier.

2. Art. Mnēmōn (μνήμων z dobrim spominom) Artakserks Mnemon, sin Dareja II., kralj od l.405do 362: N., Iust.

3. Art. Ochus Artakserks Oh(us), sin Artakserksa Mnemona, vladal od l.362 do339: Iust.

Artemidōrus -ī, m (Ἀρτεμίδωρος) Artemidor, gr. moško ime: Ci.; poseb.

1. Art. Ephesius Artemidor Efežan, gr. geograf: Plin.

2. neki filozof: Plin. iun.

3. slavni rokoborec iz Tral (Tralles): Mart.

4. neki slikar: Mart.

articulātim, adv. (articulus)

1. ud za udom, kosoma, po kosih, na kose: puerum interea obtruncat membraque articulatim dividit Poeta ap. Ci.; pren.: iste homo art. te concīdit Pl.

2. pren.: primerno razčlenjeno, po členih razporejeno, točka za točko: definitiones non facile perspiciuntur nisi art. sint explicatae Varr., quae fuse olim disputabantur ac libere, ea nunc art. distincteque dicantur Ci., necesse est verba quoque ipsa plane exaudiri discernique art. Lucr. druga od druge.

artifex -ficis (ars in facere)

I. adj.

1. vešč, priučen čemu, izurjen, spreten v čem, umet(el)en; abs.: servos artifices... cum haberet domi Ci., excitat artificem Morphea O. umet(el)no snujočega, artifices manūs O., Pr., Gell., Vulg., artifex equus O. = ujahan konj, artifex, ut ita dicam, stilus Ci., vir tam artificis ingenii Plin., art. os (usta) Iuv.; z gen.: consuetudo tam artifex suavitatis Ci., homines talis negotii artifices S., quidam... tam artifices saltationis Suet.; redkeje s praep. ali z inf.: mobilitas ignea artifex ad formanda corpora Plin., art. in seria et iocos Iust., in tornando Ap., venter negatas artifex sequi voces Pers.

2. pren. pass. (= arte factus) umet(el)no izdelan (narejen), veleumeten: quattuor artifices boves Pr., art. voltus Pers., complexus, dimicatio, argutiae Plin., motus Q.

II. subst. masc., fem.

1. umetnik, umetnica, delavec: artifex Cupidinem fecit Ci. kipar, artifices omnes, caelatores et vascularios convocari iubet Ci., ut aiunt in Graecis artificibus (glasbeniki) eos auloedos esse, qui citharoedi fieri non potuerint Ci., athletae ceterique artifices N. in drugi umetniki tekmeci, artificumque manūs inter se operumque laborem miratur V., post hos... artifices cum fidibus sui generis ibant Cu., artifices ceteri, quos cultus domesticus desiderant N. rokodelci, quia reponendarum (tegularum) nemo artifex inire rationem potuerit L.; z atributivnim subst.: art. medicus Ap., art. faber Vulg. tesarski mojster, art. palaestritae Amm.; z atributivnim adj.: artifices scaenici Ci. idr., ali scaenarii Amm., tudi samo artifices Pl., L., O., Suet. (gledališki) igralci, artifices improbi L. mazači, vračuhi, art. rhetoricus Gell., carpentarius Lamp., aerarius, lignarius Vulg.; z gen. v čemer je kdo umetnik: artifex mundi Ci. umetelni stvarnik, Graeci dicendi artifices Ci., art. talium operum (tormentorum) L., art. statuarum Q.; nekoliko drugače: artifex morbi Pr. zdravnik, art. formae Pr. umetnik v lepotičenju; pren.: natura non artificiosa, sed plane artifex Ci. popolna umetnica, natura omnium artifex Plin.

2. pren.
a) mojster, mojstrica v čem; z gen.: Pyrrhus unicus pugnandi artifex L., deligitur artifex talium vocabulo Locusta T.; redko s praep.: artifices ad corrumpendum iudicium Ci., mirus artifex in sagittis Aur. v lokostrelstvu.
b) pren. α) osnovatelj(ica), povzročitelj(ica): caedis, necis O., sceleris, scelerum Sen. tr., monstrorum Plin. grozodejstev; v besedni igri: summus artifex partium in re publica tam quam in scaena Ci. β) mojster v pretvarjanju, zavijun, lopov, slepar, spletkar, prekanjenec, zvitež: Ter., Iuv., artificem mediis inmittam Terea flammis O., artificis scelus V. (Aen. II, 125) sleparja, (Aen. XI, 407) zavijuna in lopova.

artificium -iī, n (artifex)

1. spretnost, ročnost, izurjenost, pri čem rabljena umetnost: gubernatoris C., comicum Ci. umetnost komika, quod medici nihil praeter artificium... praestare debent Ci., qui aliquid formae, aetatis artificiique habebant, abducit omnes Ci., simulacrum Dianae singulari opere artificioque perfectum Ci., haec omnia... summo artificio facta Ci. kaj umetniške dovršenosti, art. callidum Ci. domiselna umetnost, vis artificii Ci. umetelna spretnost.

2. met.
a) umetniško delo, umetnina, umotvor: haec opera atque artificia, signa, tabulae pictae Graecos homines nimio opere delectant Ci., ut intellegatis... artificii cupidum, non argenti fuisse Ci., quae certis signis artificii notata sunt Corn.
b) umetniška vrednost: signa pulcherrima quattuor, summo artificio, summa nobilitate Ci.
c) (v slabem pomenu) umetniški prijem, umetelno dejanje, prevara, spletka: id, quod contra me locutus es, artificio quodam es consecutus Ci., non solum ingenio opus est, verum etiam artificio quodam singulari Ci., art. accusatorium, simulationis, proprium palaestrae Ci., non virtute vicisse Romanos, sed artificio quodam C., quorum artificiis effectum est, ut res publica in hunc statum perveniret C. in Ci. ep., rebus, non artificiis philosophus Sen. ph.

3.
a) umetna obrt, obrt, rokodelstvo, umet(el)nost: tenue et leve Ci., habent opinionem... Minervam operum atque artificiorum initia tradere C. rokodelstva in umetnosti, artificium obliviscatur et studium deponat Ci., art. ancillare Ci. opravilo dekel, piscatorium Lact.
b) met. vsebina pravil, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost, sestav, teorija, nauk o umetnosti: non esse eloquentiam ex artificio, sed artificium ex eloquentia natum Ci., componere artificium de iure civili Ci., art. praeceptorum Corn., memoriae Corn. mnemonika = umetnost pomnjenja.

artō -āre -āvī -ātum (artus 3)

1. utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stisniti (stiskati), (s)tlačiti, (na)trpati, postaviti na tesno (gosto) (naspr. laxare): quis (crederet) pelagus victas artasse carinas? Lucan., angustias eas artantibus insulis parvis Plin., transversos fustes spisse artare Col., artatas ponti fauces modica insula claudit Sil., quorum (primordiorum rerum) condenso magis omnia conciliatu artari possunt Lucr., art. animam Lucan., tam artatum opus Vell. tako tesno omejeno, longior undecimi nobis... libelli artatus labor est Mart. daljše delo... sem skrčil; s čim? z abl.: art. atria immodicis imaginibus Mart., quos (libellos) artat brevibus membrana tabellis Mart., vallum artatur denso fugientum examine Stat., Syriae et Aegypti regna Romanā vicinitate artata Iust.; kam? z in in acc.: artatis in rugas repente cancellis Plin.; z dat.: flores artare canistris Col. poet., tela pharetris Stat.; (o osebah) pritiskati h komu, gnesti se okoli koga: quod occursantium populus te artaret Plin. iun.

2. occ. nategniti (natezati), zategniti (zatezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati): equum celerem artato compescere freno Tib., art. frenorum habenas Lucan., ubi fasciae artatae sunt Cels., vitis contineri debet vimine, non artari Plin.

3. pren. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), (pri)kratiti, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, skrčiti (skrčevati), skopo odmeriti (odmerjati): Fortuna humana fingit artatque, ut lubet Pl., in praemiis, in honoribus omnia artata L., artata numero felicitas Vell. redka, artati temporis spatium Vell., dies sollemnis ludum artaverat Petr. je bil pouk prej končal, nonnumquam artare, nonnumquam prorogare tempus (rok) Icti., art. aliquem Icti. komu krajši rok dati, art. poenam tempore Icti.; art. aliquem, se v stisko (zadrego) spraviti (spravljati) koga, sebe: Icti.

Bananenfresser, der, Tierkunde Familie: sadjejed; Art: bananojed

black¹ [blæk] pridevnik
črn; temen, mračen; jezen, srdit; obupan, žalosten

black art magija
black ball črna kroglica (volitve)
to beat black and blue pošteno naklestiti
to be in s.o.'s black books biti pri kom slabo zapisan, v nemilosti
black death kuga
the devil is not so black as he is painted stvar ni tako huda, kakor je videti
to have a black dog on one's head biti zelo potrt
black drops opijeve kapljice
to get off with a black eye poceni jo odnesti
to be black in the face biti besen
as black as ink (ali soot, your hat) črn ko smola
black friar dominikanec
black frost suh mraz
black heart hudobno srce
the kettle calls the saucepan black sova sinici glavana pravi
a black letter day nesrečni dan; delavnik
black look čemeren, preteči pogled
to get a black mark priti na slab glas
Black Mary (ali Maria) zeleni Henrik
Black Monday nesrečen, kritični dan; prvi dan pouka v šoli
the black ox has trodden on his foot potrt, zaskrbljen je
black peper poper
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
black pudding krvavica
Black Rod najvišji uradnik Gornjega doma
black rust botanika pšenična snet
a black sheep in the family črna ovca v družini
Black & Tans vzdevek britanskih čet na Irskem
to swear the black is white prisegati, da je črno belo
as black as thunder skrajno razdražen, besen
Black Watch 42. škotski polk