Franja

Zadetki iskanja

  • iztŕgati (-am)

    A) perf. ➞ trgati

    1. strappare, staccare; pren. staccare, isolare (dal contesto), estrapolare

    2. pren. strappare, sottrarre:
    iztrgati otroka slabi družbi sottrarre il ragazzo alle cattive compagnie
    smrt ga je iztrgala svojim dragim la morte lo rapì ai familiari

    3. pren. (doseči, da kdo kaj pove) strappare, carpire:
    iztrgati komu skrivnost carpire, strappare un segreto (a)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iztrgati iz spomina dimenticare, cancellare il ricordo
    pren. srce bi si iztrgala zanj darei l'anima, la vita per lui

    B) iztŕgati se (-am se) perf. refl. strapparsi; liberarsi
  • jéča (-e) f (zapor) prigione, carcere, galera; pog., šalj. gattabuia (tudi pren.):
    težka ječa carcere duro
    obsoditi na več let ječe condannare a vari anni di prigione, di galera
    adm. vtakniti v ječo associare alle carceri; pog. schiaffare, ficcare in gattabuia
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • jétra (jéter) n pl. anat. fegato:
    zboleti na jetrih ammalarsi di fegato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svinjska, telečja jetra fegato di maiale, di vitello
    gastr. pražena jetra fegato alla veneziana
    pren. poznati koga do jeter conoscere qcn in fondo, fino alle midolla
    pren. iti na jetra dare ai, nei nervi a qcn., rompere le scatole a qcn.
    med. ciroza jeter cirrosi epatica
  • k2 prep. (h pred k, g)

    1. (za izražanje cilja) a, verso; da:
    iti k oknu andare alla finestra
    iti k brivcu andare dal barbiere
    obrniti se k vratom girarsi verso la porta
    nagnjenje k jezi disposizione all'iracondia
    iti k izpitu andare, presentarsi all'esame
    pren. prisiliti k pokorščini costringere all'ubbidienza

    2. (za izražanje dopolnjevanja) a, ad:
    pripombe k osnutku appunti alla bozza
    k točki 2 zakona ad punto 2 della legge

    3. (za izražanje pripadnosti) a, tra:
    prištevajo ga k modernistom è annoverato tra i modernisti

    4. (za izražanje namena) per:
    napravlja se k dežju sta per piovere
    zbrati se k posvetovanju riunirsi per consultazioni

    5. (za izražanje vzroka) per:
    čestitati k diplomi congratularsi per la laurea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne bo ga več k nam da noi non verrà più
    pren. ne dati k sebi (biti nedostopen) stare sulle sue
    pren. iti k vojakom andare soldato, alle armi
  • kít1 (-a) m zool. balena; cetaceo (Balaena):
    lov na kite caccia alle balene
    grenlandski kit misticeto (Balaena mysticetus)
    brezzobi kiti misticeti, mistacoceti (sing. -o) (Mysticeti)
  • klíc (-a) m

    1. chiamata, richiamo, grido

    2. (glasno izražena želja, zahteva, prošnja) chiamata, richiamo, appello; suono:
    klic na pomoč S. O. S.
    klic k orožju chiamata alle armi
    klic sirene suono della sirena

    3. pren. richiamo, voce:
    klic vesti voce della coscienza
    lov. lov na klic richiamo
    telefonski klic chiamata telefonica
  • kokoš [ó] ženski spol (-i …) das Huhn, die Henne, figurativno die Pute; (domača Haushuhn, klavna Schlachthuhn, za juho Suppenhuhn)
    figurativno ne imeti vseh kokoši v kurniku einen Dachschaden haben, nicht alle beieinander haben
    živalstvo, zoologija das Huhn (domača Haushuhn, bankivska Bankiva-Huhn, Lafayettova Lafayette-Huhn, Sonneratova Sonnerats-Huhn, viličasta Gabelschwanz-Huhn, kočinčinska Kotschintschina-Huhn)
    skalna kokoš Felsenhuhn (tibetanska Tibet-Felsenhun)
    kokoš talegala Tallegallahuhn
  • kokóš (-i) f

    1. gallina; pollo:
    krmiti kokoši dare il becchime alle galline
    zaklati kokoš tirare il collo alla gallina
    kokoši dobro, slabo nesejo le galline fanno, non fanno le uova
    jesti kokoš mangiare carne di pollo
    domača kokoš gallina ruspante
    pren. hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pren. biti mokra kokoš essere un pulcino bagnato
    pren. kokoš, ki nosi zlata jajca la gallina dalle uova d'oro

    2. zool. (samica nekaterih na tleh živečih ptic) femmina (di fagiano, urogallo e sim.)
    PREGOVORI:
    stara kokoš, dobra juha gallina vecchia fa buon brodo
  • kòl (-a) m

    1. palo; (za vinograd) broncone:
    hrastov kol palo di quercia
    mučilni kol palo della tortura
    hist. natikati (ljudi) na kole impalare
    hoditi kot bi imel kol v hrbtu camminare impalato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obesiti študij na kol gettare lo studio alle ortiche
    pren. dobiti jih s kolom po glavi ricevere una stangata, prendersi una doccia fredda
    arheol. stavbe na koleh palafitte

    2. žarg. šol. insufficiente
  • konfórmen (-mna -o) adj. knjiž.

    1. (ki je v skladu) conforme:
    nazori konformni z okoljem principi conformi all'ambiente

    2. (usklajen, prilagojen) conformato, adattato, adeguato, reso conforme:
    pravilnik je konformen z zakoni lo statuto è stato reso conforme alle leggi

    3. mat. conforme:
    geogr. konformna projekcija rappresentazione cartografica conforme
  • konsekvénca (-e) f knjiž.

    1. (logična posledica) conseguenza, effetto

    2. (sklep, zaključek) conclusione

    3. jur. (doslednost, načelnost) coerenza;
    razviti kaj do skrajne, zadnje konsekvence portare (il discorso) alle estreme conseguenze
    v zadnji, skrajni konsekvenci in effetti, in ultima analisi
  • korenína (-e) f

    1. bot. radice:
    pognati korenine (tudi pren.) mettere radici
    adventivne (nadomestne)
    korenine radici avventizie
    geotropične korenine radici geotropiche
    glavne (srčne)
    korenine radici principali, primarie
    stranske korenine radici laterali
    zračne korenine radici epigee, aeree

    2. pren. (osnova, temelj, začetek, izvor) radice, principio, fonte:
    zlo izruvati s korenino vred estirpare il male alle radici

    3. pren. uomo gagliardo

    4. anat. radice:
    lasna korenina radice del pelo
    zobna korenina radice del dente
  • kováti (kújem)

    A) imperf.

    1. battere, fucinare, forgiare; (denar) battere, coniare:
    kovati železo battere il ferro
    kovati kovino forgiare un metallo
    kovati denar coniare monete

    2. (opremiti s kovinskim delom) guarnire (con parti metalliche):
    kovati konja ferrare il cavallo

    3. pren. (pripravljati, ustvarjati) essere l'artefice di:
    kovati svojo usodo essere l'artefice del proprio destino
    kovati dobiček (iz nesreče nekoga) trarre profitto, vantaggio (dalle disgrazie altrui)
    kovati besede coniare parole
    kovati verze verseggiare

    4. pren. (naskrivaj snovati) ordire, tramare:
    kovati maščevanje, zaroto tramare vendetta; ordire una congiura, cospirare, complottare

    5. pren. (močno biti, utripati) battere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kovati koga v deveta nebesa portare, levare qcn. alle stelle
    pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo

    B) kováti se (kújem se) imperf. refl. pren. forgiarsi, plasmarsi
  • krav|a ženski spol (-e …)

    1. živalstvo, zoologija die Kuh
    krava mlekarica die Milchkuh
    figurativno sveta krava Heilige Kuh
    figurativno molzna krava podjetje: eine melkende Kuh, človek: ewiger Geldgeber
    imeti koga za molzno kravo (jemanden) schröpfen, zur Ader lassen
    krava neumna! figurativno blöde/dumme Kuh!
    pijan kot krava voll wie ein Schwein/wie eine Haubitze
    spoznati se na kaj kot krava na orglice davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag
    Kdaj sva midva krave skupaj pasla? Wo haben wir den schon zusammen Schweine gehütet?
    ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
    tu bi se še krave smejale da lachen die Hühner
    to se prilega kot kravi sedlo das paßt wie die Faust aufs Auge

    2.
    živalstvo, zoologija morska krava die Seekuh
    Stellerjeva morska krava das Borkentier
    atlantska morska krava Atlantik-Seekuh
    vilastorepa morska krava (dugong) Indik-Seekuh, der Dugong

    3.
    bolezen norih krav BSE: der Rinderwahn, der Rinderwahnsinn
  • krílen1 (-lna -o) adj. dell'ala, delle ali, alare:
    krilna kost osso alare
    voj. krilni napad attacco alle, sulle ali
    strojn. krilna črpalka pompa ad alette
    strojn. krilna matica dado ad alette
    šport. krilni igralec mediano
    um. krilni oltar trittico
    muz. krilni rog flicorno
    obl. krilni zavih sessitura
  • krílo1 (-a) n

    1. gonna, gonnella; sottana:
    nabrano, nagubano krilo gonna a pieghe
    zvončasto krilo gonna svasata
    hlačno krilo gonna pantalone
    bombažno, volneno, platneno krilo gonna di cotone, di lana, di tela
    držati se materinega krila stare sempre attaccato alle gonnelle della mamma
    spodnje krilo sottoveste

    2. pren. (ženska) gonnella:
    letati za krili correre dietro alle gonnelle

    3. star. (naročje) grembo:
    vzeti otroka v krilo prendere il bambino in grembo
  • križem kreuzweise; kreuz und quer (križem po mestu kreuz und quer durch die Stadt)
    figurativno križem gledati koga (jemanden) scheel anschauen
    vsi križem govoriti: alle übereinander
    figurativno držati roke križem die Hände in den [Schoß] Schoss legen, Däumchen drehen
  • króg (-a)

    A) m

    1. mat. circolo, cerchio:
    opisati krog descrivere un cerchio
    obseg, ploščina kroga circonferenza, superficie del cerchio
    polmer, premer središče kroga raggio, diametro, centro del cerchio
    pren. kvadratura kroga la quadratura del cerchio

    2. (kar je tej krivulji podobno) cerchio; evoluzione; giro; lit. girone:
    v krogu hoditi, bloditi girare in cerchio
    postaviti se v krog mettersi, disporsi in cerchio
    letalo je zarisalo širok krog l'aereo descrisse un'ampia evoluzione
    krog obzidja il cerchio delle mura

    3. cerchia; circolo; entourage:
    krog strokovnjakov cerchia di esperti, di addetti ai lavori
    knjiga namenjena širokemu krogu bralcev un libro destinato a un'ampia cerchia di lettori
    praznovati božič v krogu družine fare Natale nella cerchia dei familiari
    finančni, gospodarski krogi circoli finanziari, economici
    kaj zvedeti iz dobro obveščenih krogov sapere qcs. da ambienti, da circoli ben informati

    4. (področje, sfera) sfera, campo, ambito;
    krog raziskovanja sfera, campo di ricerca

    5. šport. krogi anelli

    6. šport. giro; pedana (circolare) di lancio;
    prehiteti koga za en krog doppiare uno

    7. pren.
    začarani krog circolo vizioso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti kroge pod očmi avere le occhiaie
    ogniti se koga v velikem krogu fare un ampio cerchio attorno a
    posesti v krogu sedere in cerchio
    pred očmi se mu delajo krogi vede le stelle
    tisk. barvni krog disco dei colori
    elektr. električni, magnetni, nihajni krog circuito elettrico, magnetico, oscillatorio
    šport. olimpijski krogi cerchi olimpici
    astr. živalski krog zodiaco
    geogr. polarna kroga i circoli polari
    krog kandidatov la rosa dei condidati
    šport. izločilni krog turno eliminatorio

    B) króg adv. star. attorno:
    voj. (na) levo krog! front'a sinist!

    C) prep. star. (okrog, okoli) attorno; circa:
    smehljaj mu igra krog ust un sorriso si disegna attorno alle labbra, le labbra si atteggiano a sorriso
  • kŕšiti (-im)

    A) imperf. ➞ prekršiti violare, trasgredire, contravvenire a, non osservare, conculcare:
    kršiti obveznosti, predpise, zakone violare gli impegni, le norme, le leggi
    kršiti pravila igre contravvenire alle regole del gioco
    kršiti zračni prostor violare lo spazio aereo
    kršiti pravice conculcare, manomettere i diritti

    B) kŕšiti se (-im se) imperf. refl. glej krušiti