Franja

mŕzlica (-e) f

1. febbre:
bolnika trese mrzlica, bolnik ima mrzlico il malato ha la febbre

2. pog. malaria

3. pren. febbre, agitazione, tensione; tremarella; frenesia:
potovalna mrzlica febbre della partenza
govorniška mrzlica tremarella

4. pren. (veliko povečanje neke dejavnosti) febbre:
nakupovalna mrzlica frenesia degli acquisti
igralna mrzlica la frenesia del gioco
izpitna mrzlica paura degli esami
zlata mrzlica febbre dell'oro
med. intermitentna mrzlica febbre intermittente
porodna mrzlica febbre puerperale
povratna mrzlica febbre ricorrente
rumena mrzlica febbre gialla

muh|a¹ ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Fliege (prava Echte)
domača/hišna muha Stuben-Fliege
beluševa muha Spargelfliege
bojevniška/ježasta muha Waffenfliege
bolšja muha Flohfliege
muha cece Tsetsefliege
cvetna muha Blumenfliege
čebelna muha die Bienenlaus
čebulna muha Zwiebelfliege
češnjeva muha Kirschfliege
dolgonoga muha Langbeinfliege
hlevska muha Stechfliege (navadna Gemeine Stechfliege, der Wadenstecher)
kapusna muha Kohlfliege
muha kožuharica Lausfliege (jelenja Hirsch-Lausfliege, konjska Pferde-Lausfliege, lastovičja Schwalben-Lausfliege, ovčja Schaf-Lausfliege)
mala domača muha (pasjica) Kleine Stubenfliege, die Hundstagsfliege
mesarska muha Fleischfliege (navadna Gemeine)
muha midas Mydasfliege
netopirjeva muha Fledermausfliege
okrasna muha Schmuckfliege
pecljeoka muha Stielaugenfliege
pikajoča muha Stechfliege
queenslandska muha Queensland-Fruchtfliege
rastlinojeda muha Bohrfliege, Fruchtfliege
sadna muha Mittelmeerfruchtfliege
muha šiškarica Gallfliege (navadna Goldruten-Gallfliege)
zlata muha Goldfliege
španska muha (priščnjak) živalstvo, zoologija, medicina Spanische Fliege, der Pflasterkäfer
|
roj muh der Fliegenschwarm
figurativno ne biti od muh nicht zu verachten sein, nicht von Pappe sein
okno z mrežo proti muham das Fliegenfenster
na med se muhe love mit Speck fängt man Mäuse
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
še muhe ne bi ubil er tut keiner Fliege etwas zuleide
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen

nebin|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Aster (alpska Alpenaster, drobnocvetna Kleinblütige Aster, gorska Bergaster, Kalkaster, marjetičasta Alpen-Maßlieb, novoanglijska [Rauhblattaster] Raublattaster, obmorska Salzaster, Strandaster, virginijska Glattblattaster, vrbovolistna Weidenblättrige Aster, zlata Goldaster)

nit ženski spol (-i …) der Faden (Ariadnina Ariadnefaden, gornja Oberfaden, jedrna Kernfaden, kovinska Metallfaden, mrežna Filetfaden, osnovna Kettfaden, rastlinstvo, botanika prašnična Staubfaden, prečna Querfaden, označevalna Kennfaden, srebrna Silberfaden, sukana Spinnfaden, svilena Seidenfaden, volnena Wollfaden, zlata Goldfaden)
figurativno rdeča nit roter Faden
nit usode Schicksalsfaden
nit življenja Lebensfaden
živa nit živalstvo, zoologija der Saitenwurm
… niti Faden-
(debelina die Fadenstärke, gostota die Fadendichte, konec das Fadenende, napetost die Fadenspannung, smer der Fadenlauf)
srebrne niti množina das Fadensilber
zlate niti množina das Fadengold
z … nitmi/ iz … niti -fädig
(iz tankih feinfädig, iz dolgih langfädig)
v smeri niti fadengerade
figurativno vleči za vse niti Beziehungen spielen lassen
figurativno izgubiti nit aus dem Text kommen, aus dem Konzept kommen
tisti, ki vleče niti (deluje iz ozadja) der Drahtzieher

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

obrez|a¹ [é] ženski spol (-e …) knjižna: der Schnitt (barvna Farbschnitt, bela Weißschnitt, zlata Goldschnitt)

obréza (knjige) edges pl

zlata obréza gilt edges pl

obréza¹ (-e) f taglio (in legatoria); raffilatura, smarginatura:
zlata obreza taglio dorato

obróček (-čka) m

1. dem. od obroč cerchietto, anello:
zlati obroček anello, fede matrimoniale
izmenjati si zlata obročka scambiarsi la fede nuziale
anat. maternični obroček anello intrauterino
obroček za ključe anello portachiavi
obroček za grizenje zanna, dentaruolo
obroček za prtičke portatovagliolo

2. bot., zool. anello

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

odtòk outlet, outflow; sink; (iz jezera, reke) effluent

odtòk zlata (figurativno) outflow of gold

os|a¹ [ô] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Wespe (navadna Gemeine, nemška Deutsche, rdeča Rote, saška Sächsische, srednja Mittlere)
avstrijska osa Österreichische Wespe
osa grebača die Grabwespe
hruševa brstarica die Birntriebwespe
lesna osa die Holzwespe (smrekova Fichtenholzwespe, velika/rumena Riesenholzwespe, borova/modra Kiefernholzwespe)
osa listarica Blattwespe
osa mravljarica Ameisenwespe
ognjenordeča osa Feuergoldwespe
ozkopasa osa der Legestachler
peščena osa Sandwespe
prava osa Papierwespe
poljska/mala osa Feldwespe
rastlinska osa Pflanzenwespe
srebrnočela osa Silbermundwespe
osa steblikarica Halmwespe
osa stekleničarka Glockenwespe
osa stezičarka/pripotna osa Wegwespe
osa šiškarica Gallwespe
osa zapredkarica; Gespinstblattwespe
zidna osa Mauerwespe
zlata osa Goldwespe
pik ose der Wespenstich

osamosvojitev samostalnik
1. (o statusu države) ▸ önállóság, önállóvá válás, függetlenségTo je bila četrta zlata kolajna in hkrati prva ženska za Slovenijo na olimpijskih igrah po osamosvojitvi. ▸ Szlovéniának ez volt a negyedik aranyérme, és az első női olimpiai érem az ország önállóvá válása óta.

2. (o neodvisnosti od drugih) ▸ függetlenség, függetlenedés8. oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. ▸ 1991. október 8-án Szlovénia kikiáltotta monetáris függetlenségét és szlovén valutaként bevezette a tollárt.

3. (o živem bitju) ▸ önállósulás, függetlenné válás
K njegovi osamosvojitvi so prispevali tudi starši, ki so mu pustili prosto pot pri odločitvah. ▸ Az önállósulásához a szülei is hozzájárultak, akik szabad utat adtak neki a döntéshozatalban.

osmic|a³ ženski spol (-e …)
zlata osmica živalstvo, zoologija metulj: die Goldene Acht

pagoda samostalnik
(stavba) ▸ pagoda

palic|a⁵ ženski spol (-e …)
zlata palica der Goldbarren
zlato v palicah das Barrengold

pálica bâton moški spol , (tanka) baguette ženski spol , (sprehajalna) canne ženski spol , (debela) trique ženski spol , gourdin moški spol , (kljukasta, škofovska) crosse ženski spol , houlette ženski spol , (za skoke) perche ženski spol , (biljardna) queue ženski spol

palica zlata, srebra lingot moški spol d'or, d'argent
palica za slepe canne (blanche) d'aveugle
palica za golf, za hokej crosse (ali canne) de golf, de hockey
beraška, maršalska, popotna palica bâton de mendiant, de maréchal, de voyageur
čarodejna (čarovna) palica baguette magique (ali de fée, de sorcier)
dirigentska palica baguette de chef d'orchestre
gorska palica bâton ferré, alpenstock moški spol
leskova palica baguette de coudrier
pastirska palica bâton de berger, houlette ženski spol
pilotska palica manche moški spol à balai
ribiška palica canne à pêche, perche ženski spol
romarska palica bâton de pèlerin, bourdon moški spol
senčna palica (pri sončni uri) aiguille ženski spol de cadran solaire
smučarska palica bâton de ski, familiarno canne
steklopihaška palica canne
štafetna palica témoin moški spol
ukrivljena palica crosse ženski spol
skok s palico saut moški spol à la perche
udarec s palico coup moški spol de bâton
dobiti jih s palico recevoir des coups de bâton
naložiti jih komu s palico bâtonner quelqu'un, donner des coups de bâton à quelqu'un
priti na beraško palico être réduit à la misére (ali à la mendicité), être ruiné
vstavljati palice v kolesa mettre des bâtons dans les roues

pálica (-e) f

1. bastone; verga; mazza; barra; bacchetta; asta; canna; stecca:
opirati se na palico appoggiarsi al bastone
tepsti s palico bastonare, battere, picchiare col bastone
palice so padale po hrbtu le bastonate piovvero sul groppone
bambusova, leskova palica bastone di bambù, di nocciolo
dolga, grčava, kljukasta palica bastone lungo, nodoso, ricurvo
palica s kovinsko konico bastone con puntale, bastone chiodato
igre biljardna palica stecca da biliardo
čarovna palica bacchetta magica
dirigentska palica bacchetta da direttore d'orchestra
voj. nabijalna palica bacchetta, calcatoio
voj. maršalska palica bastone da maresciallo
zlata palica verga d'oro
pastirska palica bastone da pastore
ribiška palica canna da pesca
šport. skakalna palica asta
šport. smučarska palica bastoncino, racchetta da sci
sprehajalna palica bastone, canna da passeggio
rel. škofovska palica pastorale, bastone vescovile
šport. štafetna palica testimone
fiz. gorilna palica bacchetta combustibile
fiz. kontrolna palica barra di controllo
aer. krmilna palica cloche; barra di comando
šport. palica za golf, za hokej mazza, bastone da golf, da hockey
šport. skok ob palici salto con l'asta
pren. palica je pela fu bastonato
pren. priti na beraško palico ridursi al lastrico

2. nekdaj (dolžinska mera, 138 cm) pertica

pálma (-e) f

1. bot. palma, palmizio:
dateljnova palma palma da datteri, palmizio (Phoenix dactylifera)
dum palma palma dum (Hyphaene thebaica)
kokosova palma palma da cocco, cocco (Cocos nucifera)
oljna palma palma da olio (Elaeis guineensis)
zmajeva palma calamo (Calamus)
pren. palma miru la palma della pace

2. pren. palma:
film. zlata palma palma d'oro

paritet|a [é] ženski spol (-e …) die Parität, Währungsparität (zlata Goldparität, tečajna Kursparität)