Franja

pueblo [puéblou] samostalnik (množina pueblos)
indijanska vas, stalno naseljeni Indijanci

quaesō -ere, redko quaesīvi (osnovna obl. *quaisso, quaesso, prim. quaerō)

1. iskati, skušati dobiti (priskrbeti, ohraniti) kaj: astrologorum signa in caelo quaesit Enn. ap. Ci., quaeso adveniente morbo nunc medicum tibi Pl. ap. Non., nautis mari quaesentibus vitam Enn. ap. Fest., liberûm quaesendûm causā ali liberorum quaesendûm gratiā Enn. ap. Fest.

2. prositi, naprositi (naprošati); z acc. rei: non divom pacem … prece quaesit Lucr.; večinoma v 1. os. sg. ali pl. (quaesumus) s finalnim stavkom (pogosto kot vrivek v njem); naprošena oseba stoji v acc. ali abl. z a(b): Naev. ap. Don. et Serv., Caecil. ap. Non., Ca. idr., id uti permittatis, quaesumus L., precor quaesoque, ne … facere et pati omnia nefanda velis L., te quaeso, ut me iuves Pl., deos quaeso, ut sit superstes Ter., Carionem quaesivit, ut adulescentior aetati concederet Mamerci S. ap. Prisc., quaeso a vobis, ut audiatis ali ne putetis Ci.; s samim cj.: deos quaeso, floreas Cu., quaeso, parcas mihi Pl.; kot vrivek: decretum, quaeso, cognoscite Ci., reficite vos, quaeso, iudices, per deos immortales Ci., quam ob rem aggredere, quaesumus et sume ad hanc rem tempus Ci. ep.; včasih kot vzklik začudenja prosim(o) te ali vas = za božji čas!: ubinam est, quaeso? Ter., quaeso edepol, num tu quoque etiam insanis? Pl., quaeso, etiamne tu has ineptias? Ci. ep.

3. vprašati (vpraševati): vatem adgredior dictis ac talia quaeso V.

Reihendorf, das, vrstna vas, obcestna vas

Rundling, der, Dorf: središčna vas; Forstwesen oblica, okroglica

Saftladen! Sit sem vas!

sèlēndra ž slabš. zakotna vas

semenovòd spermatic duct, vas deferens, pl vasa deferentia

Straßendorf, das, Geographie obcestna vas

trou [tru] masculin luknja; figuré vrzel; bedno stanovanje, brlog; populaire jama, grob; uho (šivanke); familier zakotna, odmaknjena vas

trou à fumier gnojiščna jama
trou d'obus lijak od granate
trou de la serrure luknja pri ključavnici
trou de sonde, de forage vrtina
trou du souffleur suflerjeva školjka
le trou normand (figuré) žganje, ki se pije sredi obeda
trou d'air zračna luknja (žep)
un petit trou pas cher odmaknjena vasica, cenena za letovanje
faire un trou à la bourse globoko seči v žep
faire un trou pour en boucher d'autres (figuré) napraviti nov dolg, da bi z njim poplačali druge (stare)
faire son trou (figuré) visoko se povzpeti, uspeti v življenju
il n'est jamais sorti de son trou on ni nikoli potoval, ne pozna prav nič sveta
avoir des trous de mémoire pozabljati
rester dans son trou (figuré) skri(va)ti se

vídva m i védve ž lična zamj. za 2. lice dv. vi, vas dvojica, vas dvoje: vidva sta moja prijatelja, vedve sta moji prijateljici; vaju dveh ne vidim; vama dvema izročam pozdrave; vaju dva bom obiskal; vaju dve pozdravljam; pri vaju dveh je lepo; z vama dvema je potovanje prijetno

wigwam [wigwam] masculin indijanska vas, koča, šotor

wigwam [...an] moški spol indijanska koča; indijanska vas

Xylinē (-ēs) Cōmē -ēs (Ξυλίνη Κώμη) Lesna vas ali Lesni trg, trg v Pamfiliji: L.

Železna županija ženski spol na Madžarskem: das Komitat Vas

Železna županija stalna zveza
(županija na zahodu Madžarske) ▸ Vas megye

železov(III) ion stalna zveza
kemija (enoatomski ion) ▸ vas(III)-ion

železov(III) nitrat(V) stalna zveza
kemija (kemijska spojina) ▸ vas(III)-nitrát

železov(II) ion stalna zveza
kemija (enoatomski ion) ▸ vas(II)-ion

železov(II) sulfat(VI) stalna zveza
kemija (kemijska spojina) ▸ vas(II)-szulfát

železov oksid stalna zveza
kemija (kemijska spojina) ▸ vas-oxid