Franja

archimīmus -ī, m (gr. ἀρχίμιμος) prvi igralec, mimik, t. j. igralec glavnih vlog v mimih: Sen. ph. fr., Suet., Porph., Aug., Dig.

ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)

1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = ¹/₁₂, sextāns = ²/₁₂ ali ¹/₆, quadrāns =³/₁₂ ali ¹/₄, triēns =⁴/₁₂ ali ¹/₃, quīncūnx (quīnque ūnciae) =⁵/₁₂, sēmis (= sēmi-ās) =⁶/₁₂ ali ¹/₂, septūnx = ⁷/₁₂, bēs =⁸/₁₂ ali ²/₃, dōdrāns = ⁹/₁₂ ali ³/₄, dēxtāns (iz *dēsextāns) =¹⁰/₁₂ ali ⁵/₆, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = ¹¹/₁₂: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. ¹/₆ funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.

2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.

3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.

4. kot dolžinska mera čevelj: Col.

5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = ¹/₆, triēns =²/₆ ali ¹/₃, sēmissis =³/₆ ali ¹/₂, bēs = ⁴/₆ ali ²/₃, quīnārius = ⁵/₆: Vitr.

assassin, e [asasɛ̃, in] adjectif, poétique morilski, morilen, ubijalen; masculin morilec, ubijalec

main féminin assassine morilska roka
œillade féminin assassine izzivalen, koketen pogled
à l'assassin! primite morilca!
la police recherche, arrête l'assassin policija išče, aretira morilca
ce médecin est un assassin ta zdravnik je (pravi) morilec
les assassins du dimanche nedeljski morilci, t. j. začetniški ali nepremišljeni avtomobilski vozniki, ki povzročajo smrtne nesreče

Atta -ae, m (atta1, po drugih atta2) Ata, rim. priimek,

1. C. (ali T.) Quin(c)tius Atta Gaj (Tit) Kvin(k)cij Ata, ok. l.100 poleg Afranija glavni pesnik rim. narodne komedije (fabula togata): H., Gell., Hier. idr.

2. Claudius Atta Klavdij Ata, eden prednikov Klavdijevega rodu: Suet.

Atticus 3, adv. -ē (Ἀττικός)

1. atiški, atenski: ager Pl., Athenae Ci. idr., terra L., Gell. ali regio Hyg., Plin. = Attica (gl. v nadalj.), fines H., civis Attica Pl., Ter., paelex Mart. ali volucris Pr. (= Philomela), virgo (= canēphoros) H., anus Q., Plin. iun. starka, oves Varr., mel Col., Plin. ali mella O., Mart. ali apis O. z atiškega Himeta, tetrachmum Atticorum ali (sinkop.) Atticûm... milia L., columnae Plin., fides (preg.) Vell. = iskrena in trdna; Atticē -ēs, adj. f atiška: philosophia Varr., ochra, quae Attice nominatur Cels. Od tod subst.
a) Attica -ae, f (sc. regio ali terra): Ci. idr., v gr. obl. Atticē -ēs, f (Ἀττική, sc. γῆ): Varr. Atika, najslavnejša gr. pokrajina v Heladi z glavnim mestom Atenami.
b) Atticus -ī, m (Ἀττικός) Atičan, Atenec: Ter.; nav. pl. Atticī -ōrum, m Atičani, Atenci: Ci. idr.

2. pren. (glede na višjo izobrazbo, umetnost, znanost, poseb. govorništvo) atiški, atenski = olikan, ličen, uglajen, umeten, tenek: logi Pl., Atticarum Musarum scriptores Varr. fr., stilus Ci. preprosti (naspr. azijski = naduti, nabuhli), tako tudi genus dicendi, oratores Ci. (naspr. Asiatici), Attice dicere Ci., Q. ali Attice loqui Q., Attice pressi oratores Q., Atticae aures Ci. tenka, občutljiva, Att. lepos Mart., sapor, sententiae Q.; subst. Atticum quid sit, discant Ci. uglajeno atiško izražanje; Atticī -ōrum, m (preprosti) atiški govorniki (naspr. Asiani): Ci., Q. — Kot pridevek Atticus -ī, m Atik (Atiški),
a) T. Pomponius Att. Tit Pomponij Atik, rim. vitez (roj. l. 109, umrl l. 32), izredno izobražen mož, ki je duhovno in materialno pospeševal rim. slovstvo; prijatelj Cicerona, Hortenzija, Ovidija idr.; pridevek Atticus so mu vzdeli deloma zato, ker je dolgo živel v Atenah in si pridobil za to mesto mnogo zaslug, deloma pa zaradi njegove atiške izobrazbe: Ci., N., Sen. ph., Plin. Njegova hči Caecilia Cecilija se je po njem imenovala Attica -ae, f ali Atticula -ae, f Atika, Atikula: Ci. ep.
b) Antonius Att. Antonij Atik, lat. retor: Sen. rh.
c) Vipstanius Att. Vipstanij Atik: Sen. rh.

Attius 3 Atij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. T. Attius Labienus Tit Atij Labien, tr. pl. l. 63, Cezarjev legat v Galiji; kot namestnik v Galiji togati od l. 50 je l. 49 stopil na Pompejevo stran in padel pri Mundi: Ci., C.

2. P. Attius Varus Publij Atij Var, pompejevec, l. 49 je poskušal ubraniti Cezarju Picensko; v Afriki je bil premagan od Kuriona, padel je pri Mundi: Ci., C., Lucan. — Od tod adj. Attiānus 3 Atijev: legiones Ci., milites C. — Prim. Accius.

Atys (Attys) -yos, acc. -yn, voc. -y, abl. -ye, m (Ἄτ(τ)υς) Atis,

1. Herkulov in Omfalin sin, oče Tirena (Tyrrhenus) in Lida (Lydus), praoče tirenskih in lidijskih kraljev: T.

2. Trojanec, baje praoče Acijevega rodu (gens Atia), iz katerega je bila Avgustova mati: V., L. Od tega imena je treba ločiti ime Attis (gl. Attis).

auceps -cupis, m. (kontr. iz aviceps; avis in capere)

1. ptičar: Pl., Varr., Col., merulis intentus auceps H., non acis aucupibus monstrat, qua parte petatur O.

2. pren. lovec: ne quis nostro hic auceps sermoni si(e)t Pl. da ne bo kdo... lovil najinega pogovora, da mu ne bo prisluškoval, auc. syllabarum Ci. (o odvetniku) zlogolovec, dlakocepec, cepidlaka, peritissimum voluptatum aucupem sapientem esse Ci. fr. da je modrijan, kdor najbolj zna ustreči telesni slasti.

Aufidius 3 Avfidij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. Cn. Aufidius Gnej Avfidij, tr. pl. l. 114, pretor l. 108, napisal je rim. zgodovino v gr. jeziku; v starosti je oslepel, vendar še deloval kot politik in znanstvenik: Ci., Plin.

2. njegov posinovljenec Cn. Auf. Orestes Aurelianus Gnej Avfidij Orest Avrelijan, konz. l. 71: Ci.

3. M. Auf. Lurco (= Požrešnik) Mark Avfidij Lurkon, kot tr. pl. l. 61 je sprožil zakon de ambitu, ki pa ni obveljal; začel je kot prvi pitati pave, s čimer si je prislužil mnogo denarja: Ci. ep., Varr., Plin.; najbrž tega istega Avf. omenjajo H. (Sat. II, 4, 24: Aufidius forti miscebat mella Falerno) kot požrešnika, Ci. (Pro Flacco 4, 10: iratus Flacco dixit M. Lurco) kot pričo v Flakovi pravdi, Suet. (Calig. 23) kot Livijinega deda.

4. T. Auf. Tit Avfidij, rim. govornik srednje mere: Ci.

5. Sex. Auf. Sekst Avfidij, rim. vitez: Ci. ep.

6. Auf. Luscus Avfidij Lusk, najvišji oblastnik (pretor) v Fundih, prej pisec, zelo nečimrn človek: Fundos Aufidio Lusco praetore libenter linquimus, insani ridentes praemia scribae H. (Fundi so bili v Horacijevem času municipij s polnim rim. državljanstvom ter so si zato sami volili svoje oblastnike).

7. Auf. Bassus Avfidij Bas, zgodovinopisec v Avgustovem in Tiberijevem času, napisal je zgodovino rim. državljanskih vojn in zgodovino rim. vojn v Germaniji (to je nadaljeval Plinij st.) Sen. rh., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Q., T. — Od tod adj. Aufidiānus 3 Avfidijev (= Seksta Avfidija): nomen Ci. ep.

ave ženski spol ptica; perutnina

ave brava, ave silvestre divja ptica
ave can(t)ora ptica pevka
ave nocturna nočna ptica; fig ponočnjak
ave del Paraíso vodomec
ave de paso ptica selivka
ave de rapiña ptica roparica
ave tonta strnad; fig bedak
ave trepadora ptica plezavka
aves (udomačena) perutnina
aves de corral domača perutnina

bagou(t) [bagu] masculin jezičnost, klepetavost

avoir du bagou(t) imeti dobro namazan jezik

ballon [balɔ̃] masculin (velika) žoga, nogometna žoga; balon, zrakoplov; steklen balon, velika trebušasta steklenica; gora z zaokroženim vrhom (zlasti v Vogezih)

ballon captif z vrvmi na zemljo privezan balon
ballon d'essai poskusni balon (tudi figuré)
ballon de football, de basket-ball, d'entraînement nogometna, košarkaška žoga, žoga za vaje v boksanju
ballon d'oxygène steklenica s kisikom
ballon de barrage, de protection, d'observation zaporni, zaščitni, opazovalni balon
nacelle féminin du ballon gondola, ladjica balona
arrêter le ballon de la main ubraniti, ustaviti žogo z roko
donner un coup de t ête au ballon z glavo suniti žogo
être rapide sur le ballon hitro startati na žogo
être enflé, gonflé comme un ballon (figuré) biti zelo nadut
faire ballon (populaire) morati se čemu odreči
maniement masculin du ballon obvladanje žoge
monter en ballon vzleteti v balonu
passer le ballon podati žogo
pousser le ballon dans le but, dans les filets suniti žogo v vrata, v mrežo

bécot(t)er [bekɔte] verbe transitif, familier poljubčkati

se bécot(t)er dajati si poljubčke

boire*¹ [bwar] verbe transitif piti; (rad) se opijaniti, popivati; zapiti (denar)

se boire biti piten, dati se piti
air masculin, chanson féminin à boire napitnica
boire à quelqu'un napiti komu
boire un bouillon (figuré) doživeti neuspeh ali poraz
boire du café, du lait, de l'eau piti kavo, mleko, vodo
boire à petits coups srebati
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih (trpljenja do dna)
boire un coup, une tasse (familier) piti jo (t. j. vodo, pri plavaniju itd)
boire dans le creux de la main, dans un verre, à même, à une source piti iz roke, iz kozarca, iz steklenice, iz studenca
boire comme une éponge, à longs, larges traits piti ko goba, v velikih požirkih
boire du petit lait (figuré) z zadovoljstvom uživati (laskanje)
boire l'obstacle igraje premagati oviro
je bois à votre santé pijem na vaše zdravje
boire sec piti čisto vino, pošteno (ga) piti
boire des yeux z očmi požirati
ce n'est pas la mer à boire bo že šlo, ni da bi obupali
c'est la mer à boire tega ni ne konca ne kraja
je boirais la mer et les poissons strašno sem žejen
donner pour boire à quelqu'un dati komu napitnino
le vin est tiré, il faut le boire (figuré) kar smo si skuhali, to moramo pojesti; nazaj ni poti
qui a bu, boira pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne
il y a à boire et à manger dans cette affaire so dobre in slabe strani v tej zadevi
boire les paroles de quelqu'un koga pazljivo in z občudovanjem poslušati
boire tout son soûl piti, kolikor le moremo

bot(t) [bɔt] samostalnik
zoologija zoljeva ličinka

the bot(t)s bolezen, ki jo povzroča zoljeva ličinka

brezžíčen sans fil

brezžična telegrafija radio-télégraphie, T. S. F. (télégraphie sans fil)
brezžična brzojavka message moški spol radio, radiogramme moški spol
brezžično brzojaviti radiotélégraphier, émettre (ali envoyer, lancer) par radio

butter [büte] verbe transitif, agronomie obdati z nakopičeno zemljo

butter un arbre obdati podnožje drevesa z nakopičeno zemljo
glej but(t)er!

caligula -ae, f (demin. caliga) vojaški škorenjček, čeveljček: Ambr. — Kot šaljivi priimek Germanikovega sina Gaja, tretjega rim. ces., Caligula -ae, m Kaligula, ker je že kot deček v vojaški opravi, t. j. v vojaških škorenjcih, prebival v taboru: Sen. ph., iam infans in castris genitus, in contubernio legionum eductus, quem militari vocabulo Caligulam appellabant, quia plerumque ad concilianda vulgi studia eo tegmine pedum induebatur T. (prim. T. Annal. I, 69), Caligulae cognomen inter milites educabatur Suet.

Calvīnus -ī, m (Calvus) Kalvin, Plešec, priimek pripadnikov raznih rim. rodov. Poseb.

1. T. Veturius Calv. Tit Veturij Kalvin, konz. l. 321, zajet v Kavdijski soteski: L.

2. C. Sextius Calv. Gaj Sekstij Kalvin, ki je kot prokonz. l. 123 ustanovil mesto Aquae Sextiae (zdaj Aix v Franciji): L., Vell.

3. gl. Domitius. — Kot fem. Calvīna -ae Kalvina, neka priležnica: Iuv., Suet.

candidus 3, adv. -ē (candēre)

1. bel, bleščeče bel, snežno bel (naspr. niger, pullus, sordidus): lilia V., pōpulus V. beli topol, tentoria O., vela Cat., altā nive candidum Soracte H., vestis, tunica L., toga C., L., Plin. (toga, kakršno so nosili kandidati za državne službe, gl. candidātus), candide vestitus Pl.; o laseh in bradi srebrno bel: caput Pl., barba V., crinis Val. Fl.; o telesu in telesnih delih mlečno bel, snežno bel: corpora L., humeri H., color O. snežno bela polt, bracchia candidiora nive O., pectora lacte candidiora O.; o živalih: equus O., T. konj belec, avis V. štorklja, agnus Lact., vitulus Vop.; o tekočinah srebrnkasto spreminjajoč se: lact Varr. ap. Non., Marcia (aqua) Mart. Enalaga: turba O., T. v belo oblečena množica, sententia O. (z belim glasovalnim kamenčkom) pritrjujoči glas. Subst. candidum -ī, n (tudi v pl.) belo, belota, belina: candidum ovi Plin. beljak, ut candido candidius non est adversum Q.; preg. o sleparjih: candida de nigris et de candentibus atra facere O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.

2. pesn. bleščeč, svetel, jasen, prelep, o božanstvih in pobožnih ljudeh v nebeškem siju žareč: puer H., dux (Argonautarum) H., candide Bassareu H., candida Dido, Maia V., Sol O., Liber Tib.; o zvezdah: stella Pl., H., luna V., sol Cat., sidera Lucr.; o dnevu: lux clara et candida Pl., dies O., candidior dies Petr. poet.; met.: c. Favonii H. vedreči.

3. pren.
a) o času in časovnih razmerah jasen, neskaljen, vesel, veder: hora O., natalis, pax Tib., nox, convivia, omina Pr., fatum O., Tib.
b) o glasu čist, jasen, zvonek: vox Plin., Q.
c) o pisavi in pisatelju jasen, razločen, neprisiljen, preprost: candidum dicendi genus Ci., Q., vocum filum... candidum Gell., c. Herodotus, Messala Q.
č) o mišljenju in značaju čist, pošten, odkritosrčen, prostodušen: pauperis ingenium, iudex H., animae candidae H., pectore candidus O., c. humanitas, lingua Petr., habet avunculum, quo... nihil candidius novi Plin. iun., naturā candidissimus omnium magnorum ingeniorum aestimator T. Livius Sen. rh.; adv.: Caelius in Ci. ep., Petr., aliquid candide in notitiam alicuius proferre Q.