Franja

proslavíti -ím dov.
1. a celebra, a sărbători, a serba
2. a proslăvi, a preamări, a ridica in slavă, a glorifica

proščênje s proštenje, crkvena slava, crkveni god, kirvaj, kirbaj

slávika (-vik) n pl. lit. opere di letteratura e lingua slava

slovánsko adv. alla slava

slovánstvo (-a) n

1. slavità, caratteristica degli slavi; l'essere slavi

2. cultura, mentalità slava

3. (popoli) slavi

svètī -ōga sam. krstna slava, družinski praznik hišnega zavetnika: svu gospodu zove na svetoga za družinski praznik povabi vso gospodo

vaingloriousness [veinglɔ́:riəsnis] samostalnik
nadutost, oholost, domišljavost, nečimrnost, prevzetnost; prazna slava, napihnjenost

vainglory [veinglɔ́:ri] samostalnik
pretirana nadutost, ošabnost, bahanje, prazna slava

virtūs -ūtis, f (vir; prim. senec-tus, iuven-tus; o telesnih in duševnih vrlinah, ki odlikujejo može; prim.: appellata est ex viro virtus; viri autem maxime propria est fortitudo Ci.)

1. moškost, moštvo, možatost, izvrstnost: negavit id suae virtuti convenire N., virtute regnum est adeptus N., magnos homines virtute dolores superare O. (po) moško zatreti; pesn. za opis osebe (prim. ἱερὴ ἲς Τηλεμάχοιο Hom.): Aeneïa virtus Iunonem veteres finire coëgerat iras O., virtus Scipiadae H. možati Scipion; meton.: exigui numero, sed bello vivida virtus V. moštvo (= možje).

2. occ.
a) moč, sila, jakost, krepkost: manuum virtute relatus balteus O. od močne roke (Herkula), inferior virtute meas devertor ad artes O.; metaf. o živalih in neživih subj.: virtus equi Ci., mercis Pl. ali navium L. izvrstnost, ferri Iust., herbarum O., neque virtus in frondibus ulla est O.
b) hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo, pogumnost, stanovitnost, odločnost: virtus militaris, rei militaris, bellandi Ci., pristinae virtutis memoria Ci., virtus exercitūs N., virtute militum devincere hostium exercitūs N., quondam etiam virtus etiam virtus redit in praecordia V., dolus an virtus, quis in hoste requirat? V., vis ac virtus L., nec cuiquam accedere virtus V. nihče nima poguma, opinio virtutis N. ker so ga imeli za pogumnega, cum urbanas res virtute Cn. Pompei commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. z odločnostjo; v negativnem pomenu: virtus iniqua Stat.
c) vrlost, vrlina, dobra (izvrstna) lastnost, odlika, izvrstnost: summa virtus ponitur in sapientia N., crevit laude virtutum N., virtutes vitia nequabant L., virtutibus lenioribus erat ornatus: modestia, temperantia, iustitia Ci., virtutes corporis, oratoriae virtutes Ci., animi virtutes N. notranje (duševne, duhovne) vrline.
d) čednost, krepost, čednostnost, krepostnost, vrlina, nravna popolnost, nravnost, moralnost, morala, (visoka) moralna vrednota, (nravna, moralna) neoporečnost (brezgrajnost): virtus est animi habitus naturae atque rationi consentaneus Ci., insidet in optimo quoque virtus Ci., honesta in virtute ponuntur Ci., omnia praeter virtutem caduca sunt S., aliquem revocare ad virtutem a perdita luxuria N., vellem … errari nomen virtus posuisset honestum H. običajni nazor (običajne predstave) o nravnosti.

3. pooseb. Virtūs -ūtis, f Vírtus = Krepost, boginja kreposti: vides Virtutis templum Ci., cum (sc. M. Marcellus) bello Gallico (l. 222) ad Clastidium aedem Honori et Virtuti vovisset L., aedem Virtutis eo anno ad portam Capenam M. Marcellus dedicavit L.

4. meton. pl. virtutes moška dejanja (dela, čini, dosežki), izvrstna dejanja (dela, čini, dosežki), hrabra dejanja (dela, čini, dosežki), junaška dejanja (dela, čini, dosežki): memor pristinarum virtutum venenum … sumpsit N., virtutibus eluxit N., virtutes virique V. možje in njihova izvrstna dejanja, ne se mulier extra virtutem cogitationes extraque bellorum casus putet T.; occ.
a) zasluga: obtrectatio virtutum N., huius vitia ineuntis adulescentiae magnis sunt emendata virtutibus N.; od tod virtute alicuius Pl. = s pomočjo koga, po posredovanju koga.
b) moška slava: dubitabimus adhuc virtute extendere vires? V.

Opomba: Star. dat. sg. virtute: Luc.; gen. pl. tudi virtutium: Ap., Paul. Nol., Iul. Val.

Weltruhm, der, svetovna slava

žégnanje s razg.
1. blagosiljanje
2. proštenje, crkvena slava: jutri bo pri nas žegnanje, iti na žegnanje

исполать (zast.) slava!, hvala!

bellicus 3 (bellum)

1. vojen, vojaški, bojen: Lucr., Vell., Q. idr., tubicen O., equus, navis Pr., rostra Tib., ensis O., tormenta Varr., L., tormenta operaque L., res bellica Ci., H., Suet. vojaštvo, vojne zadeve, teneant alii res bellicas (vojne reči), nos res urbanas tuebimur Ci., disciplina bellica Ci. vojaška taktika, ius bellicum Ci. vojno pravo, virtus bellica Ci., N., Plin., laus Ci., C., Sen. tr. ali bellica gloria T. vojna slava, insignia Ci. bojna znamenja, nomina Fl. v vojni pridobljena, nubes Cl. vojna beda, vojno zlo. Od tod subst. bellicum -ī, n (sc. signum) znamenje za vojno (boj), klic na vojno (v boj, k boju), vojni (bojni) klic: bellicum canere Ci., L., Iust., Ap. trobiti v boj (k orožju), s trobento znamenje za boj da(ja)ti, s trobento k orožju klicati; pren. o ognjevitem govorniku, pripovedovalcu: alter (Thucydides) … de bellicis rebus canit etiam quodammodo bellicum Ci.; od tod met. vzbuditi (vzbujati), razvne(ma)ti, (na)dražiti: Q., cives et senatores … bellicum me cecinisse dicunt Ci.

2. pesn. bojevit, hraber: Pallas O., dea ali virgo (= Minerva) O., Mars O., deus (= Romulus) O.

corōna -ae, f (gr. κορώνη; prim. curvus, sl. krona, nem. Krone)

1. venec iz cvetk, vejic ali kovine, tudi krona: quid hoc … est clarius, quam omnes Segestae matronas et virgines convenisse, complesse (Dianam) coronis et floribus … ? Ci., c. laurea Ci., myrtea Val. Max., pinea Plin., quercea T., quernea Suet., spicea Lact. (Kristusova) trnova krona, aurea Corn., Ci., N., L., c. modici circuli L.; starodavniki so se ob slovesnih (veselih in resnih) priložnostih: pri pojedinah, žrtvovanju, radi venčali, venčali pa so tudi mrtvece, darilna živinčeta, hiše, ladje, kipe, mešalne vrče in čaše (pri pojedinah) idr. ter dajali vence kot častno darilo oz. bojno nagrado prijateljem, ljubicam, hrabrim vojakom, pesnikom in (zlate) kraljem in zmagoslavnim vojskovodjem: redimitus coronis (pri pojedinah), redimire frontem coronā Mart., ludis circensibus coronā laureā uti Vell., ne longae coronae nec acerrae praetereantur (namreč pri mrtvecu) Ci., sternere vicos floribus coronisque ali totum iter floribus coronisque consternere Cu., coronam imponere statuae Stat. ali alicui Ci., corona virtute parta Ci., aliquem coronā donare Ci., coronis laureis taeniisque donare N., huic (Thrasybulo) pro tantis meritis honoris corona a populo data est, facta duabus virgulis oleagineis N., c. victrix (= victoriae) Lact.; pesn.: regni corona (= diadema) V.; kot nagrada za junaška dejanja je veljala c. castrensis, civica, muralis, navalis, obsidionalis Pl., Ci. idr.; pesn. pren. (o pesniški slavi, o pesniškem proslavljanju): corona perenni fronde Lucr. = neminljiva pesniška slava, insignem suo capiti petere coronam Lucr., necte flores, necte meo Lamiae coronam H. spleti mojemu Lamiji cvetke v venec = proslavljaj ga v pesmi, audi, … qua re sibi nectat uterque coronam H. se drug drugega poveličujeta; podobno: corona fidei Cypr., Lact. ali samo corona Lact. mučeniška krona. Reklo: aliquem sub coronā vendere C., L., Fl., Iust. koga kot vojnega ujetnika (v sužnost) prodati, v pass. sub coronā vēnīre L. ali venundari T. kot vojni ujetnik proda(ja)ti se (take ujetnike so namreč pri prodaji venčali kakor darilna živinčeta pri žrtvovanju; prim.: mancipia iure belli capta coronis induta vēnībant et ideo dicebantur „sub corona“ vēnīre Caelius Sabinus ap. Gell.); tako tudi: sub corona emere Varr. kot vojnega ujetnika kupiti.

2. pren.
a) arhit. venčna letva, venci, napušč, okrajek, opas: Vitr., Plin.
b) okrajek ali obrobek zidu: angusta muri corona erat Cu.
c) vzvišen rob pri njivah kot razmejilo, obmet, obmejek, mejni rob: Ca.
č) c. montium krogasto pogorje: Plin.
d) kosmati venec (svitek) nad konjskim kopitom: Col., P. Veg.
e) krog, obstret, sij okrog sonca: Sen. ph.
f) (o ljudeh) krog = množica, tolpa, zbor, skupina, družba, poseb. krog (množica) poslušalcev, poslušalci, slušateljstvo: Plin. iun., Suet., armatorum coronā senatus saeptus est Ci., non enim coronā consessus vester (= iudicum) cinctus est, ut solebat Ci., tibi ipsi pro te erit maximā coronā causa dicenda Ci., scis, quo clamore coronae proelia sustineas campestria H., ne spissae risum tollant impune coronae H., risi nescio quem … e corona Cat., vulgi stante coronā O., nulli non agentium parata vulgi corona est Q.; occ. (voj.) vojaške čete, ki s sovražnimi ali obrambnimi nameni obkrožajo (obkoljujejo) kak kraj, obsedna črta, obseda: totum corpus (po drugih opus) coronā militum cingere C., coronā cinxit urbem L., Fabius Vibulanus coronā primum vallum defendit L., urbem coronā circumdare L., non coronā, sed operibus urbem oppugnare L., muros coronā circumdari iussit Cu., urbem coronā capere Cu.
g) corona bubula bot. velika šatrajka: Ap. h.
h) corōna ali Corōna ozvezdje (Severna) Krona: Ci. (Arat,), Col., specie remanente coronae O., po mitu med zvezde uvrščena Ariadnina krona (gl. Ariadnē) in od tod imenovana Gnosia stella Coronae V. ali Cressa Corona O.

čast ženski spol (-i …)

1. die Ehre; -ehre (družinska Familienehre, moška Mannesehre)
čast in slava Ruhm und Ehren
imeti čast die Ehre haben
izkazovati čast ehren, die Ehre erweisen
izkazovati preveč časti [zuviel] zu viel Ehre antun
izkazovati vojaške časti militärische Ehren erweisen
izkazati zadnjo čast die letzte Ehre erweisen
kratiti komu čast (jemandem) die Ehre abschneiden
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
čast, komur čast Ehre, dem Ehre gebührt

2. vljudnostne formule:
s kom imam čast? Mit wem habe ich die Ehre/das Vergnügen?
imel sem Vas že čast spoznati ich hatte schon die Ehre, Sie [kennenzulernen] kennen zu lernen
čast nam je sporočiti Vam … wir geben uns die Ehre, Ihnen mitzuteilen …

3. naslov s pravicami: die Würde (akademske/duhovske časti akademische/geistliche Würden, znamenje časti ein Zeichen der Würde, najvišje časti höchste Würden)
|
Vsa čast! Hut ab!
legija časti die Ehrenlegion
izguba časti der Ehrverlust
izkazovanje časti vojska salutiranje: die Ehrenbezeigung/Ehrenbezeugung
kodeks časti der Ehrenkodex
občutek časti das Ehrgefühl
pojem časti der Ehrbegriff
pojmovanje časti die Ehrauffassung
razžalitev časti die Ehrenkränkung
rešitev časti die Ehrenrettung
stvar časti die Ehrensache
|
brez časti ehrenlos
streči po časti ein Ehrabschneider sein
pod častjo meni: unter (meiner) Würde
sploh: unter aller Würde
biti komu pod častjo eine Zumutung sein
pri moji časti! prisega: auf Ehre!/bei meiner Ehre!
v čast zur Ehre
biti komu v čast (jemanden) ehren, (jemandem) Ehre machen
šteti v čast hoch anrechnen/ zur Ehre anrechnen, komu drugemu rühmen an
v časteh geehrt, figurativno geschätzt
z vsemi častmi mit allen Ehren
zaradi časti ehrenhalber
zoper čast ehrenrührig

dēflōrēscō -ere -flōruī (—) odcvesti (odcvetati), (o)veneti: Cat., Col., Plin.; pren.: amores et hae deliciae quae vocantur (ta tako imenovana galantnost) mature et celeriter deflorescunt Ci., (Hortensius) non talis, qualem tu eum … iam deflorescentem cognovisti Ci. ko je že pešal, formae dignitas … morbo deflorescit Corn., cum corporibus vigere et deflorescere animos L., cum senecta res (slava izvršenih dejanj) quoque defloruere L., philosophia iam defloruerat Lact.

dio

A) m

1. relig.
Dio (samo sing.) Bog:
credere in Dio verovati v Boga
Madre di Dio Mati božja
la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
bene di Dio pren. obilje
castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
grazie a Dio hvala bogu!
come è vero Dio Bog mi je priča
Dio sa quando bogve kdaj, morda
andarsene con Dio oditi
viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
come Dio volle končno, vendarle
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

3. ekst. bog:
canta come un dio poje božansko
il denaro è il suo dio denar je njegov bog
PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

B) inter. bog!:
Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
Dio buono!, sant'Iddio! o bog!

državlján súbdito m ; ciudadano m

državljani pl los nacionales
nemški, španski državljan súbdito alemán, español
tuj državljan súbdito extranjero
sem jugoslovanski državljan soy de nacionalidad yugo(e)slava

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

ēvehō -ere -vexī -vectum

1. ven peljati, peljati iz česa, izpeljati, izvoziti, (s poti) spraviti, odpraviti: evehere stercus Ca., merces Varr., omnia ex fanis plaustris (na vozovih) evecta esse Ci., ex planis locis haud facile evehebant aquas L. niso mogli zlahka odpraviti; pren.: tranquillitas maris classes in altum evexit L.; occ. gor odvesti, vznesti (vznašati), (po)vzdigniti, poviš(ev)ati (v act. večinoma pren.): quos … evexit ad aethera virtus V., sunt quos … palma nobilis … evehit ad deos H., evectus ad auras O., urbem ad tantum fastigium evehere Cu., in caelum quos evehit optima … via Iuv., ad sidera cantu evecta (Mantua) Sil., evehere aliquem in tertium consulatum Vell., aliquem ad consulatum T., aliquem tantis honoribus, ut … Eutr., militiae gradu evectus Prud.

2. med.: evehi in (redko) refl.: se evehere ven se (od)peljati, ven (od)jadrati, ven (od)pluti, ven odriniti, ven (od)jezditi: evehi … in altum, ad portum, in salum nave L., ea (navis) … libero impetu evecta in aliud quinqueremis latus Cu., e nocte … evectus Suet., ad regem … ratibus evecti Iust., extra aciem equo evectus L. zajezdivši, equis calcaria iubet subdere et … in hostem evehi Cu. planiti, evehi equites … iubet T., longius evectus T., se incaute evexit L. se je zagnal; pren.: lumen evehitur ad mare Cu. se vali proti morju, odteka v morje. Od kod? z abl.: Aegeo mari evecti L.; s praep. (pren.): e Piraeo eloquentia evecta est Ci. je izšla.

3. occ. med.
a) trans. čez (nad) kaj (čim), mimo česa peljati (voziti) se, jadrati: tum insulam evecti applicant classem Cu. jadrajo mimo otoka in potem pristanejo, evectus os eius amnis Cu. ko je imel ustje … za seboj; pren. prekoračiti kaj, preseči (presegati) kaj: tua … evecta est pagina gyros Pr., fama eius evecta insulas T. njegova slava se je raznesla po otokih, opes privatum modum evectae T., medium evecti certamine campum Sil.; (v govoru) zaiti od teme: evehi inconsultius L., longius (predaleč) Q.; prim.: spe vana evectus L. zanesen od … upanja.
b) gor se (od)peljati (voziti), gor (od)jezditi: in collem Esquiliarum carpento evehi L., equo evectus L.; pren.: mox acta per auras evehor O. se vzpnem.