Franja

potoček samostalnik
1. (manjši potok) ▸ csermely, patakocska, érPoleti je tod veliko gorskih studencev, potočkov in majhnih rek. ▸ Nyáron errefelé sok hegyi forrás, csermely és kisebb folyó található.
Slovenija je hribovita dežela in s skoraj vsakega malo večjega hriba teče vsaj en potoček. ▸ Szlovénia dombos vidék, és majdnem minden nagyobb dobról csermely bugyog.

2. (o odtekanju tekočine) ▸ vékony patakMoje dlani so postale potne in po hrbtenici mi je stekel tanek potoček znoja. ▸ Izzadni kezdett a tenyerem, a hátgerincemen vékony patakban csorgott az izzadság.Po licu se mu je stekal potoček krvi. ▸ Az arcán vékony patakban csorgott a vér.Kuhinja je bila polna sopare, ki se je zbirala na šipah in pocurljavala v majhnih potočkih. ▸ A könyha tele volt gőzzel, amely az ablakokon gyülemlett össze és vékony patakokban csorgott alá.

poúčen (-čna -o) adj. divulgativo, istruttivo, informativo, didattico, didascalico:
film. poučni film (film) didattico; (ozki) filmina
poučna izkušnja esperienza istruttiva
poučni rek sentenza

prae-lābor -lābī -lāpsus sum (prae in lābī)

1. naprej drčati, naprej hiteti, naprej leteti, naprej dreviti: ales bestiam praevenit et secundo flatu propassis utrimque pinnis praelabitur et anticipat Ap.

2. mimo (z)drčati, mimo švigniti (švigati), mimo smukniti (smukati), mimo (z)leteti, mimo (s)teči, mimo (od)hiteti, mimo (s)plavati, mimo se peljati (voziti): Val. Fl., Sen. ph., pisces, quorum alter paulum praelabitur ante Ci., placidis praelabitur undis Hesperios inter Sicoris non ultimus amnis Lucan., quam iuxta Lethon tacitus praelabitur amnis Lucan., Germani nando praelabantur T.; z acc.: rotis flumina praelabi V. peljati se mimo rek; pren.: similiter in pectoribus ira considit: feras quidem mentes obsidet, eruditas praelabitur Petr., tempus praelabens Col.

prae-texō -ere -texuī -textum (prae in texere)

1. spredaj opremiti (opremljati) s kako tkanino, obši(va)ti, obkrojiti (obkrojevati), (ob)robiti (obrobljati): purpura saepe tuos praetexit amictūs O., toga ali tunica purpurā praetexta L., toga praetexta Ci., Vell. ali subst. praetexta -ae, f: Luc. fr., Ci., T., Pr., Val. Max. idr. ali (pesn.) praetextum velamen Sil. s škrlatom obrobljena toga, ki so jo nosili rimski kralji, višji oblastniki in državni uradniki, svečeniki, pa tudi svobodnorojeni dečki do 17. leta; od tod praetextus senatus Pr. s škrlatnoobrobljeno (bagrenoobrobljeno) togo ogrnjeni senat, senat, ogrnjen v toge, obrobljene s škrlatom; meton. praetexta -ae, f (sc. fabula) pretéksta = rimska narodna tragedija (žaloigra), ki je obravnavala rimsko nacionalno tematiko; kot junaki so v njej nastopali rimski odličniki v togi, obrobljeni s škrlatom (naspr. togata (sc. fabula) gl. togātus): H., Asin. Poll. ap. Ci. ep.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati) koga (kaj) pred koga (kaj), predpostaviti (predstavljati), na čelo postaviti (postavljati): retia piscibus Plin., nomina auctorum ali auctores volumini Plin., tibi maximus honor postibus praetexi Plin. iun. stati (kot kip) ob podbojih svetišč.
b) (ob)robiti (obrobljati), spredaj opremiti (opremljati), spredaj zakri(va)ti: ripas arundine V., puppes praetexant litora V. „robijo obrežje“ = stojijo pred obrežjem, montes eas gentes praetexunt Plin. stojijo (se dvigajo, se razprostirajo) pred temi ljudstvi, nationes Rheno praetexuntur T. bivajo za Renom, se razprostirajo ob Renu, carmen primis litteris sententiā praetexitur Ci. prvi verzi pesmi tvorijo (vsebujejo) rek, v prvih verzih pesmi se skriva rek, natura omnia lenioribus principiis praetexuit Ci. je vse opremila z … = povsod skrbi za lahne prehode = ne dela (pre)skokov.
c) (o)krasiti, (o)lepšati, (o)dičiti: Augusto praetextum nomine templum O., littera praetexat fastigia chartae Tib. moje ime naj stoji kot napis na … ; occ. prikriti (prikrivati), zakriti (zakrivati), skriti (skrivati) = lepšati, lepotiti, olepš(ev)ati: Cl., culpam nomine coniugii V.
d) kot pretvezo (kot izgovor, v pretvezo, v izgovor) navesti (navajati), za pretvezo (izgovor) imeti, izgovoriti (izgovarjati) se: Iust., Val. Max. idr., cupiditatem triumphi Ci., libertas et speciosa nomina praetexuntur T., honestiorem causam (sc. esse) libertatis quam servitutis praetexi titulo (dat.) L. da je kot izvesek častneje navesti (uporabiti) zadevo svobode kot pa sužnosti; z ACI: esse rem publicam Vell., servatam ab eo filiam T. — Od tod subst. pt. pf. praetextum -ī, n

1. okras(je), nakit, dika, ponos, slava: rei publicae Sen. ph., abiecto honoris praetexto Val. Max.

2. pretveza, izgovor: Sen. rh., Suet., rei publicae T., Ravennam revertit praetexto classem adloquendi T. pod pretvezo (z izgovorom), da hoče nagovoriti ladjevje.

pregovóren proverbial

pregovoren rek dicton moški spol

regulacij|a ženski spol (-e …)

1. die Regelung (kakovostna Quantitätsregelung, količine Mengenregelung, temperature Temperaturregelung, zvočne barve Klangfarbenregelung); die Regelschaltung; (nastavitev) die Einstellung
regulacija hitrosti die Beaufschlagung

2. biologija die Regulation (pomanjkljiva Fehlregulation, toplotna Wärmeregulation)

3. gradbeništvo, arhitektura die Regulierung (reke [Flußregulierung] Flussregulierung)
regulacija rek der [Flußbau] Flussbau, der Regulierungswasserbau

4. medicina die Regulierung (zobovja die [Gebißregulierung] Gebissregulierung)

rek|a¹ [é] ženski spol (-e …) geografija der [Fluß] Fluss (alogena [Fremdlingsfluß] Fremdlingsfluss, gorska [Gebirgsfluß] Gebirgsfluss, kanjonska [Cañonfluß] Cañonfluss, kraška [Karstfluß] Karstfluss, mejna [Grenzfluß] Grenzfluss, podzemna [Höhlenfluß] Höhlenfluss), (veletok, tok) der Strom
… reke [Fluß] Fluss-
(breg das [Flußufer] Flussufer, izvir die [Flußquelle] Flussquelle)
po reki auf dem [Fluß] Fluss, transportirati: auf dem [Flußweg] Flussweg
po reki navzdol [flußabwärts] flussabwärts, den [Fluß] Fluss hinunter, stromabwärts, stromab
po reki navzgor [flußaufwärts] flussaufwärts, den [Fluß] Fluss hinauf, stromauf
regulacija rek gradbeništvo, arhitektura der [Flußbau] Flussbau
figurativno reka pozabljenja Strom des Vergessens/der Vergessenheit

réka river

réka Temza the River Thames
réka Hudson ZDA Hudson River
struga réke Save the bed of the River Sava
brez rék riverless
bogat z rékami rich in rivers
ležeč ob réki riparian
izvir réke river head
ustje réke river mouth
po réki navzdol downriver, downstream
po réki navzgor upriver, upstream
gornji tok (z izvirom) réke the headwaters of a river
velika réka large river, waterway
promet na réki river traffic
mreža rék river system
réke lave rivers pl of lava
réka ognja, krvi river (ali stream) of fire, of blood
v rékah dreti v... to stream into...
iti čez réko to cross the river
réka izvira v... the river rises in...
veslati po réki navzgor (navzdol) to row upstream, upriver (downstream, downriver)

sládek doux ; (oslajen) sucré ; figurativno suave, doucereux, mielleux

sladko vino vin doux
sladka voda (rek) eau douce (des rivières)
imeti sladek okus avoir un goût sucré (ali suave)
imam rad sladko kavo j'aime le café sucré
sladko sanjati faire de beaux rêves

tag¹ [tæg] samostalnik
konček, privesek, trakec; uho ali zanka pri škornju za obuvanje; okovica na koncu trakov za čevlje; (razmršen) koder las; ploščica ali etiketa z imenom na kovčku, vojaku okrog vratu itd.; okrasni dodatek kakemu predmetu; epilog, sklepna beseda; refren (pesmi), (obrabljen) citat, aforizem, krilatica; poanta, morala
gledališče igralčeve besede gledalcem ob koncu igre; konec, rep, dostavek

tag and rag sodrga
old tag star rek
he replied with a tag from Horace odgovoril je z (obrabljenim) citatom iz Horaca

terminō -āre -āvī -ātum (terminus)

1. (raz)mejiti, omejiti (omejevati), narediti (delati) mejo, postaviti (postavljati) mejo, določiti (določati) mejo, razmejiti (razmejevati), zamejiti (zamejevati), postaviti (postavljati) mejnik(e): Lucr., Plin. idr., fines Ci., fana L., stomachus palato terminatur (se dotika) Ci., Asia antea imperium nostrum terminabat Ci., agrum publicum a privato (ločiti) L., intra finem loci, quem oleae terminabant Ci.

2. metaf.
a) omejiti (omejevati): Q. idr., si isdem finibus gloriam meam, quibus vitam essem terminaturus Ci., sonos vocis paucis litterarum notis Ci., eisdem regionibus cogitationes suas Ci., gloriam suam Ci., oblivione terminari Iust. pozabiti se, v pozabo priti.
b) omejiti (omejevati), presoditi (presojati) = določiti (določati, določevati), ustanoviti, postaviti (postavljati) (mejo), uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati: bona Epicurus voluptate, mala dolore terminavit Ci. je vpeljal rek, da dobro obstaja v nasladi, slabo v bolečini = je postavil načelo, da se dobro skriva v nasladi, slabo v bolečini, numquam terminat nec magnitudinis nec diuturnitatis modum Ci., at nos metiendi rationandique utilitate huius artis terminavimus modum Ci.
c) konč(ev)ati, zaključiti (zaključevati), dokončati (dokončevati, dokončavati), skleniti (sklepati): numerose terminare orationem Ci., oratio terminata (končujoč (zaključujoč) se) Ci., unde est orsa, in eodem terminetur oratio Ci., bellum L., campos oculis L. dogledati, zajeti s pogledom.

ἀπόφθεγμα, ατος, τό (ἀπο-φθέγγομαι) moder izrek, rek, pregovor.

Λύκος, ὁ 1. ime mnogih rek. 2. moško ime.

Ναϊάς, άδος, ἡ vila potokov in rek.