Franja

конфедератка f poljska štirioglata vojaška kapa

шляхетство n (hist.) poljska šlahta

agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.

agrārius 3 (ager) poljski: via Icti. poljska pot (kot zasebna pot, naspr. via publica), mensor (pri zemljemerskih piscih) zemljemerec, operarius Vulg., parentes Aur. epit. ki živi na kmetih, stationes Amm. (vojaške) poljske straže, tudi samo agrāriae (sc. stationes) -ārum, f: Veg.; ki se tiče državnega zemljišča (ager publicus): lex Ci., L., Icti., tudi samo agrāria (sc. lex) -ae, f: Ci. ep. predlog zakona o razdelitvi državnega zemljišča, triumvir L. triumvir, ki vodi tako razdelitev, facultas Ci. ep. možnost, izvesti tako razdelitev, largitio Ci. ep. obilna porazdelitev državnega zemljišča, seditiones L. upori zaradi razdelitve državnega zemljišča, rem agrariam temptare Ci. truditi se za tako razdelitev, huic toti agrariae rationi adversari Ci. ep. vsemu temu namenu razdelitve državnega zemljišča; subst. agrāriī -orum, m agrarna stranka, pospeševalci zakonov o razdelitvi državnega zemljišča, ker so si obetali, da bodo po teh zakonih dobili kaj zemlje, pristaši razdelitve državnega zemljišča: Ci., L.

agrestis -e (ager)

1. poljski, divji, samorasel: alumnus Sen. tr. na polju (od koz) rejen, quadrupes Pac. fr. (o želvi), animales Ap. divje živali (naspr. cicures), columbae Varr. poljski (naspr. domesticae), pavones Varr., taurus L., tauri Plin., mus agr. et urbanus H. poljska in domača miš, poma V. divje, radices palmarum agrestium Ci., silva Cu., saltus O., cibus Iust. surova (naspr. mitiora voljnejše jedi), loca Pac. fr.; pesn. pren. divji na pogled, zverinski: vultus O., figura Pr.

2. ki živi na kmetih, kmečki, vaški (naspr. urbanus): sermo L., vita L., vestitus N., hospitium Ci., sodalitas Ci., gaza V. kakršno ima kmet, honor V. venec poljskih cvetlic, pubes, legio V., nymphae V., Satyri H., agr. musa Lucr., agr. Musa V. (met.) vaška (pastirska) pesem, calamus V. pastirska trstenica, agresti loco natus Vell.; poljedelski: Nolani L. ali Numidae agrestes S. poljedelci; od tod subst. agrestis -is, m kmet(ovalec), poljedelec: Lucr., H., Tib., Cu., a quodam agresti nationis Termestinae T., cum magna trepidatione agrestium populantur L., in aliquo conventu agrestium Ci., agrestum numina, Fauni V., vim agrestum metuens O.; sg. tudi kolekt.: ea conluvio... urbanos et agrestem... angebat L.

3. pren. kmečki = robat, neotesan, surov, zagoveden: Ter., O., Q. idr., animo agresti ac duro esse Ci., senex durus ac paene agrestis Ci., sollicitant homines imperitos Saxa et Cafo, ipsi rustici atque agrestes Ci. surova kmeta, servi agrestes et barbari Ci., vita haec rustica, quam tu agrestem vocas Ci. to življenje na kmetih, ki ga ti imenuješ kmečko (dvoumno!), agrestiores Musae Ci. bolj kmečke Muze (= praktična opravila, govorništvo, naspr. mansuetiores Musae, modroslovje); superl. le pri Cass.: gentes agrestissimae; subst. agrestis -is, m neizobraženec: aliquis agr. Ci. (naspr. doctissimus homo), non modo docti, sed etiam agrestes Ci.

artiglieria f voj. topništvo, artilerija:
pezzo d'artiglieria top
artiglieria da campagna poljska artilerija
artiglieria da montagna gorska artilerija
artiglieria antiaerea protiletalsko topništvo
artiglieria leggera lahko topništvo
artiglieria pesante težko topništvo

artileríja artillery; guns pl; cannon; ordnance

gorska (motorizirana, poljska, težka) artileríja mountain (motorized, field, heavy) artillery
oblegovalna artileríja siege artillery

artileríja artillerie ženski spol

daljnometna artilerija artillerie à longue portée
gorska artilerija artillerie de montagne
obalna artilerija artillerie côtière
poljska artilerija artillerie de campagne
protiletalska artilerija artillerie antiaérienne
protitankovska artilerija artillerie antichar(s)
samohodna artilerija artillerie automotrice
težka artilerija artillerie lourde, grosse artillerie
vodena artilerija artillerie guidée (équipée de missiles)

artileríja (-e)

1. f voj. (topništvo) artiglieria:
lahka, težka artilerija artiglieria leggera, pesante
gorska, poljska, protiletalska artilerija artiglieria da montagna, campale, antiaerea

2. (rod) artiglieria:
služiti vojake v artileriji servire nell'artiglieria

artillería ženski spol artilerija, topništvo

artillería de campaña, artillería de batalla poljska artilerija
artillería de costa obalno topništvo
artillería gruesa (ligera) težko (lahko) topništvo
artillería de marina ladijsko topništvo
artillería de montaña gorsko topništvo
artillería de sitio, artillería de plaza oblegovalno topništvo
pieza de artillería top

batería ženski spol topniška baterija; vrsta luči pred gledališkim odrom; glasba tolkalo; močno razburjenje

batería de cocina kuhinjska posoda
batería eléctrica električna baterija
batería de campaña (de costa) poljska (obalna) topniška baterija
batería de montaña (de plaza) gorska (trdnjavska) topniška baterija

bólnica bolnišnica hospital; infirmary

bólnica, bolnišnica za duševne bolezni mental hospital, lunatic asylum
poljska bólnica, bolnišnica field hospital
prevoz, sprejem v bólnico, bivanje v bólnici hospitalization
odpeljati v bólnico to put in (a) hospital, to hospitalize
sprejeti v bólnico to admit to (a) hospital

bolnišnica samostalnik
(zdravstvena ustanova) ▸ kórházPovezane iztočnice: bolnišnica za duševne bolezni, bolnišnica za duševne bolnike, bolnišnica za ginekologijo in porodništvo, partizanska bolnišnica, psihiatrična bolnišnica, poljska bolnišnica

bȕba ž
1. žuželka: nabadati -e na čiode
2. slabš. kanalja: to nije čovjek nego buba
3. lenuh: lijena buba
4. ljudsko rak (bolezen)
5. mn. ljudsko gliste (otroška bolezen)
6. smešni pojmi, napačne predstave: imate bube u glavi; udjenuti kome -u u uho vznemiriti koga s čim
7. zool. pikapolonica; bubazlata zlata mimica; bubašvaba ščurek; buba veslara kozak, podvodnjak; majska buba majnica; svilena buba sviloprejka; španska buba španska muha; smrdljiva buba poljska stenica; bubamara pikapolonica

campagne [kɑ̃panj] féminin dežela, podeželje; odprto, ravno zemljišče, polje; militaire vojni pohod, vojna operacija; figuré ekspedicija; commerce kampanja, boj; sezona

à la campagne na deželi, na kmetih
en rase campagne na odprtem zemljišču; na kraju brez zavetja, na prostem
campagne électorale volilna kampanja, volilni boj
campagne de presse, de propagande časopisna, propagandna kampanja
campagne de publicité, publicitaire reklamna kampanja
artillerie féminin de campagne poljsko topništvo
maison féminin de campagne hiša na deželi
partie féminin de campagne izlet na deželo
travaux masculin pluriel de campagne poljska dela
vie féminin à la campagne življenje na deželi
battre la campagne prehoditi in preiskati vso pokrajino, figuré govoriti nesmisle
entrer en campagne začeti vojni pohod, vojno, figuré lotiti se kakega podjetja
être en campagne biti v teku; truditi se, prizadevati si
emmener quelqu'un à la campagne (familier, figuré) komu kaj natvesti
mettre en campagne spraviti v tek, na noge, začeti akcijo
se mettre en campagne stopiti v akcijo
faire campagne contre quelqu'un nastopiti proti komu
vivre à la campagne živeti na deželi, na kmetih

campo m

1. njiva, polje:
un campo di grano žitno polje
arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
la pace dei campi mir podeželskega sveta

2. polje:
campo petrolifero naftno polje
campo diamantifero diamantno polje
campo semantico jezik semantično polje

3.
campo sportivo športno igrišče
campo da gioco igrišče
campo di tennis teniško igrišče
campo di sci smučišče
campo d'aviazione letališče
campo di fortuna pomožno pristajališče
campo di tiro voj. poligon

4. tabor, taborišče:
mettere, piantare il campo utaboriti se
ospedale da campo poljska bolnišnica
campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
campo profughi begunsko taborišče
campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
campo di concentramento koncentracijsko taborišče
campo di stermini taborišče smrti

5. voj. polje, bojišče:
campo di battaglia bojišče, bojno polje
scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
campo minato minsko polje
campo di Marte vežbališče

6. pren. priložnost, možnost:
avere campo (di) imeti možnost
avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti

7. teren:
campo di neve smučišče, smučarski teren
sul campo na terenu

8. fiz., elektr. polje:
campo vettoriale vektorsko polje
campo elettrico električno polje
campo magnetico magnetno polje
campo gravitazionale gravitacijsko polje
campo visivo vidno polje
campo d'immagine slikovno polje

9. film plan:
campo medio drugi plan
campo lungo tretji plan

10. polje, področje:
il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje

champ [šɑ̃] masculin polje, njiva; (prost) prostor; figuré področje, območje; pluriel, vieilli (ravna) pokrajina

champ d'action akcijsko, delovno polje
champ d'activité področje dejavnosti, poslovno področje
champ d'atterrissage pristajališče
champ d'atterrissage de fortune zasilno pristajališče
champ d'aviation letališče
champ de bataille bojišče
champ de course(s) dirkališče, tekališče
champ de foire sejmišče
champ d'investigation področje raziskovanja
champ libre popolna svoboda delovanja
champ magnétique magnetno polje
champ de manœuvre vojaško vežbališče
champ de mines minsko polje
champ de ski smučišče
champ de tir strelišče; strelno polje
à tout bout de champ ob vsaki priložnosti, vsak hip
à travers champs čez polja, vseprek, ne po poteh
en plein champ sredi polj, na prostem
sur-le-champ takoj, pri priči, na mestu
travaux masculin pluriel des champs poljska dela
avoir la tête aux champs (figuré) ne biti pri stvari
avoir un œil au champ et l'autre à la ville povsod svoje oči imeti
couper à travers champs iti po bližnjicah čez polje
courir les champs potikati se po polju, figuré zaiti, izgubiti se
donner la clef des champs osvoboditi
donner libre champ à son imagination dati prost polet svoji domišljiji
laisser le champ libre umakniti se
laisser libre champ proste roke dati (à quelqu'un komu)
prendre du champ vzeti zalet
prendre la clef des champs zbežati, pobegniti
mourir; tomber au champ d'honneur umreti, pasti na polju slave (v vojni)

chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

chemin battu shojena pot (tudi figuré)
chemin carrossable vozna pot
chemin côtier obalna pot
chemin creux pot skozi sotesko
chemin de (la) croix križev pot
chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
chemin de fer železnica
par chemin de fer po železnici, z železnico
prendre le chemin de fer peljati se z železnico
chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
chemin de fer funiculatre žična železnica
chemin de fer métropolitain mestna železnica
chemin de fer de montagne gorska železnica
chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
chemin de fer surélevé nadcestna železnica
chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
chemin forestier gozdna pot
chemin montant klanec
chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
chemin de piétons pešpot
chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
chemin rural poljska pot
chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
chemin de table podolžen namizni prtič
chemin de traverse prečna pot
chemin vicinal občinska pot
chemin du village pot, ki pelje v vas
en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
par voie et par chemin z vsemi sredstvi
vieux comme les chemins zelo star
bout masculin de chemin kos poti
coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
croisée féminin de chemins razpotje, križišče
grand chemin glavna prometna cesta
voleur masculin de grand chemin cestni ropar
deux heures de chemin dve uri hoda
aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
demander le chemin vprašati za pot
s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
emprunter un chemin uporabljati pot
être en chemin de nameravati
être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
se mettre en chemin iti na pot
passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
rester en chemin ostati na poti
tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
se tromper de chemin zaiti, zabloditi
trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje

cuisine [kɥizin] féminin kuhinja; kuharstvo, kuharska umetnost; hrana; kuharsko osebje; figuré nečedni postopki; argot policijsko ravnateljstvo

cuisine électorale (familier) nečedni postopki, spletke pri volitvah
cuisine fonctionnelle funkcionalna, moderna kuhinja
cuisine roulante (militaire) poljska kuhinja
cuisine scolaire šolska kuhinja
batterie féminin de cuisine kuhinjska posoda
latin masculin de cuisine slaba latinščina
livre masculin de cuisine kuharska knjiga
faire la cuisine (en plein air) kuhati, pripraviti obed (na prostem)
fonder la cuisine skrbeti za hrano, jedi

cvetica samostalnik
1. (rastlina s cvetom) ▸ virág, virágszálRazstava predstavlja izbor poljskih cvetic, ki jih lahko pogosto vidimo tudi v mestu. ▸ A kiállításon válogatás látható azokból a mezei virágokból, amelyek a városban is többször előfordulnak.

2. (aroma vina) ▸ zamat, bukéNaučili so se prepoznavati arome, ki so prisotne v vinu in dajejo vsaki sorti značilno cvetico. ▸ Megtanulták, hogyan kell felismerni azokat az aromákat, amelyek meghatározzák az egyes fajták jellegzetes bukéját.