Franja

atilt [ətílt] prislov
naprej nagnjeno

to ride (ali run) atilt naprej nagnjen (s kopjem) jahati
he runs atilt my opinions nasprotuje mojim nazorom
to set atilt prevrniti

auctō -āre (intens. glag. augēre) prizadevno ali kar naprej množiti, venomer pomnoževati, bogatiti: Pl., Lucr., Cat.

avance moški spol napredovanje; vojska sunek naprej, napad; naplačilo, predjem; bilanca; predračun (stroškov)

avancé, e [avɑ̃se] adjectif naprej pomaknjen; napreden; (pre)zgoden; prezrel, pregoden

idées féminin pluriel avancées napredne misli
à une heure avancée (de la nuit) ob pozni (nočni) uri
la nuit est déjà bien avancée pozna nočje že
me voilà bien avancé! sedaj vem toliko kot prej!
avancée dans la grossesse v visoki nosečnosti
ce poisson est un peu avancé ta riba je že malo pokvarjena
enfant masculin avancé pour son âge za svojo starost prezrel otrok
être d'un âge très avancé biti že v visokih letih

avancer [avɑ̃se] verbe transitif naprej pomakniti; pospešiti; forsirati; vnaprej plačati; trditi; verbe intransitif napredovati, naprej iti; štrleti (skala); prehitevati (ura)

avancer sa montre pomakniti svojo uro naprej
avancer son travail pospešiti svoje delo
il a avancé son retour predčasno se je vrnil
avancer de l'argent posoditi denar
prouvez ce que vous avancez dokažite, kar trdite
ne pas avancer d'une semelle ne iti izpod rok
avancer en âge starati se
avancer en rampant plaziti se naprej
s'avancer priti bliže, bližati se, priti
s'avancer trop predaleč iti
s'avancer péniblement z muko se vleči naprej
le jour s'avance dan gre h kraju
il s'avance jusqu'à prétendre ... tako daleč gre, da trdi ...
on s'était trop avancé pour reculer predaleč smo (že) šli, da bi šli nazaj

avansá -éz

I. vi. napredovati, iti naprej

II. vt.

1. povišati

2. plačati vnaprej

avanzado naprej pomaknjen; napreden

de edad avanzada zelo star, v letih
avanzado m naprednjak

avanzar [z/c] naprej pomakniti, pospeševati; naplačati; napredovati

avanzarse naprej iti, napredovati; bližati se

avanzare¹

A) v. intr. (pres. avanzo)

1. iti naprej, napredovati (tudi pren.):
avanzare a grande velocità napredovati z veliko hitrostjo
avanzare di grado pren. napredovati v položaju
avanzare negli anni biti v letih
avanzare negli studi biti daleč s študijem
il nemico avanzò sino al fiume sovražnik je napredoval do reke

2. pog. gledati, moleti:
la gonna avanza dal cappotto krilo gleda izpod plašča

B) v. tr.

1. prekositi, prekašati, preseči, biti pred (tudi pren.):
avanza tutti nella corsa v teku je pred vsemi
avanzare qcn. in autorità, in dottrina prekašati koga v avtoriteti, v znanju

2. povišati:
avanzare qcn. di grado povišati koga v položaju, postaviti ga na višji položaj

3. preložiti, prelagati; prestaviti; pomakniti, pomikati (naprej):
avanzare le trincee pomakniti naprej strelske jarke
avanzare un lavoro pren. napredovati z delom

4. predložiti, predlagati:
avanzare una richiesta izraziti zahtevo
avanzare delle scuse izgovarjati se, opravičevati se

C) ➞ avanzarsi v. rifl. (pres. mi avanzo) iti, stopiti naprej, bližati se:
s'avanzò di alcuni passi stopil je nekaj korakov naprej
la primavera s'avanza pomlad se bliža

avanzato agg.

1. pomaknjen naprej, prednji:
reparto avanzato prednji oddelek

2. napreden:
idee avanzate napredne ideje

3. zrel, pozen, prileten:
autunno avanzato pozna jesen
in età avanzata v letih

baciucchiare v. tr. (pres. baciucchio) kar naprej poljubljati

batr̀gati (se) -ām (se)
1. ekspr. krevsati: mrak osvaja sve više, a mi batrgamo umorni drumom utrujeni krevsamo po cesti
2. težko se pri hoji premikati naprej, hoditi s težkimi koraki: vukli su se ljudi polako, batrgali su se u snijegu držeći jedan drugoga pod ruku
3. težkó gibati: batrgao bi jedva jezikom
4. ekspr. zibati se, majati se: po brijegu batrgala se kola
5. ekspr. plesati: prsti Gabike sneno batrgaju po dirkama
6. premetavati se, nemirno se premikati: na postelji se do nje batrga i kmeči taj neželjeni potomak
7. ekspr. mučiti se, dajati se: hajde u zavičajnu opštinu, općinu, neka se ona batrga i nateže sa svojom pastorčadi

borer [bɔ́:rə] samostalnik
tehnično sveder; vrtalec
zoologija lesni kukec, živi sveder; konj, ki steguje glavo naprej

brush² [brʌš]

1. prehodni glagol
(o)krtačiti, (o)ščetkati, očistiti; dotakniti se, oplaziti; naprej gnati

2. neprehodni glagol
mimo švigniti, pohiteti

cassitō (cāsitō) -āre -āvī (frequ. glag. cadere) kar naprej (neprestano) padati, kapljati (s kapa): Paul. (Dig.)

cernuus¹ 3 (sor. s cerebrum) z glavo naprej nagnjen, prekopicujoč se, kozolce prevračajoč, strmoglavo padajoč: Luc. ap. Sil., Arn., (quadrupes) incumbit cernuus armo V. se prekopicne; subst. masc. kozolce prevračajoči glumač, skakač: Luc. ap. Non.

cēterus (caeterus) 3, sg. le pri abstr. in zbornih imenih, sicer pl. cēterī (caeterī) -ae -a drugi, (pre)ostali (vselej kot naspr. k posebno poudarjenemu delu celote). V sg.: Ca., Pl., Val. Max., Suet., mihi pro cetera eius audacia ne hoc quidem mirandum videtur Ci. argentum ceterum purum..., duo pocula cum emblemate Ci., cetera Graecia N. preostali del Grčije, imperatori ceteroque exercitui L., ceterum exercitum, c. multitudo S., classis, praeda, c. populus L., c. turba H., aetas O., pars, silva V.; de cetero = sicer, drugače: Ci., Plin. = za naprej, v bodoče: Cu.; in ceterum za prihodnost: Sen. ph. V pl.: inter Siciliam ceterasque provincias hoc interest Ci., Haeduos ceterosque amicos populi Romani defenderet C. Pogosto subst.: et tu et ceteri, qui defugiunt Ci., vina ceteraque, quae in Asia comparantur Ci. vino in vse drugo; ad cetera za drugo, sicer: L. Na koncu naštevanja ali asindeton: videmus Athenis Rhodios, Lacedaemonios, ceteros ascribi Ci., ali sindeton: naves, nautas, pecuniam ceteraque Ci.; poseb. neutr. pl.: cetera ali et cetera = itd. (in tako dalje): vnde vi detrvsvs est, ceteraō ex formulā Ci., illud Scipionis...: agas asellum et cetera Ci. — Kot adv.

1. cēterum (adv. acc. neutr. sg.) kar se drugega tiče, sicer pa, za drugo, drugače, sicer: per luxum et ignaviam aetatem agunt, ceterum ingenium incultum atque socordiā torpescere sinunt S., quarum (viarum) brevior per loca deserta,... ceterum dierum erat fere decem N., foedera alia aliis legibus, ceterum omnia eodem modo fiunt L.; pogosto le prehodna členica = sicer, poleg tega, toda, vendar: qui vostram amicitiam diligenter colerent, eos multum labore suscipere, ceterum ex omnibus maxime tutos esse S., id bellum serius fuit, ceterum prope libertas amissa est L., bellum nondum erat, ceterum belli causa certamina serebantur L. Pesn. v istih pomenih adv. acc. pl. cētera = gr. τἆλλα, τὰ λοιπά: multum dissimiles, at cetera paene gemelli H., cetera Graius V.; tudi z glag.: cetera parce! V., ceu cetera nusquam bella forent V. sicer nikjer drugje; včasih tudi v prozi: vir cetera egragius L. sicer.

2. ceterō (abl. neutr. sg.) sicer pa, sicer (tudi o času): Plin.

cheminement [šəminmɑ̃] masculin hoja, pot(ovanje); počasno, previdno premikanje proti sovražniku; premikanje naprej

cheminer [šəmine] verbe intransitif stopati po poti; (počasi) iti, hoditi, korakati; počasi se pomikati naprej; (o poti) iti, peljati, voditi

continuellement [-nüɛlmɑ̃] adverbe neprestano, kar naprej, vedno, brez prestanka

travailler continuellement delati brez prestanka