Franja

specus -ūs, nav. m, pri Varr., Acc. ap. Non., Pac. ap. Fest. in Gell. f, pri V., S. fr., Sil. tudi n (specere)

1. votlina (naravna ali narejena), duplina (duplja, duplo), špilja, jama: Enn. ap. Non., Varr., Cat., Cu., Suet., Amm., Cl. idr., ex opaco specu fons L., quos agor in specus … ? H., specus densus O., specus horrendum V., ipsi (sc. Scythae) in defossis specubus secura sub alta otia agunt terra V., per occultos specus T., altius efossi specus T. predori, quo depressius aestivos specus foderint Sen. ph., gradere ad infernos specus Sen. tr. podzemlje; tako tudi: adsum inferno specu Sen. tr. ali specus invisum caelo Sil.; occ.
a) jarek, (odvodni) kanal, odvódnik, (pokrit) prekop, raka z zapornico, manjša splavnica, vodna riža: Auct. b. Alx., Front., paucos specus Ci. ep., subterranei specus Ci., perducere specus e piscina in mare Varr.
b) (v rudnikih) jašek, preduh: Vitr.
c) (pri obleganju) podkop, (podzemni) rov: fodere specus Vitr. delati podkope, podkopavati.

2. metaf. votlina, globina: alvi Ph., vulneris V. — Soobl. specū -ūs, n: Don., Prisc.; pl. specua M.

Opomba: Dat. in abl. pl. nav. specubus; redko specibus, npr. Senatus consultum ap. Front., Lex vetus ap. Front. — Heterocl. pl. po drugi deklinaciji: speca Ca. fr., altis clausere specis Acc. fr.

spēlaeum -ī, n (tuj. σπήλαιον; od tod tudi izpos. špilja v sl.) votlina, duplina (duplja, duplo), špilja, jama, brlog, grob: Prud., Tert. idr., infestumque suis dirae testudinis exit spelaeum multoque cruentas hospite cautes V. (Ciris), tenebris si caeca repressit nox iter, aut spelaea subit metuenda ferarum Cl., SPELAEA graece ait pro speluncis Serv., spelunca σπήλαιον Char. — Soobl. spēlēum -ī, n: certum est in silvis inter spelea ferarum malle pati tenerisque meos incidere amores arboribus V.

spelonca f

1. jama, velika votlina

2. luknja; brlog, beznica, zakotna gostilna

spēlunca -ae, f (izpos. iz gr. subst. σπῆλυγξ -υγγος s prvotnim pomenom „zračna odprtina, zračna jama“) votlina, duplina (duplja, duplo), špilja, jama: O., Pr., Val. Fl., Lact., Macr. idr., iam decimum annum in spelunca iacet Ci., spelunca Caci V., spelunca alta vastoque immanis hiatu V. — Kot nom. propr. Spēlunca -ae, f Spelúnka (Duplína), ime Tiberijevega podeželskega dvorcu pri Teracini: Plin., Suet., T.

spelunk [spilʌ́nk, spe-]

1. samostalnik
votlina, jama

2. neprehodni glagol
raziskovati jame

spȉla ž, spȉlja ž (gr. speliá) votlina, jama: Postojnska spila

squat [skwɔt]

1. samostalnik
čepenje, počep
mineralogija plitev sklad rude; plitva luknja, jama (živali)

2. pridevnik
čepeč; debelušast, čokat

3. neprehodni glagol & prehodni glagol
čepeti, počepniti, sedeti s spodvitimi ali prekrižanimi nogami
pogovorno sedeti; plaziti se tik ob zemlji; stisniti (o.s. se)
spraviti (koga) v čepeč položaj; naseliti se, vseliti se brez dovoljenja, brez zakonite pravice
avstralsko naseliti se na nenaseljeni zemlji

stria -ae, f (iz indoev. baze *ster(H)- črta, proga, pramen, žarek, strela; sor. s stvnem. strī̆-mo = nem. Striemen, Streifen proga, stvnem. strëno pramen, strāla puščica, sl. strela, nem. Strahl žarek, blisk; prim. tudi sl. struna)

1. glob, globel, žleb, žlebič, brazda, utor, jama, vdolbina: rimosa Plin., quā aratrum vomere striam facit, sulcus vocatur Varr.

2. occ.
a) guba na obleki: Ap.
b) kot arhit.t. t. žlebič, (u)žlebitev na stebrih: Vitr.

škrȁpa ž (n. Schratte)
1. jama, razpoka, luknja mea kamenjem: potjeraše psi lisicu i ona u onu -u uteče
2. geogr. vrtača

tajo moški spol zareza, rez; udarec; rana od udarca, brazgotina; tnala ali deska za sekanje ali rezanje; šiht, (dnevno) delo; domače pralnik; strma skala; trinožen stolček; ameriška španščina jama, votlina

dar tajos deliti udarce
tajuelu m stolček

táložnīk m jama, del naprave, v kateri se sedimentira kakšna snov

tana f

1. jama, brlog, luknja; pren. slabš. brlog, skrivališče, zbirališče

2. pren. brlog (bedno stanovanje)

tmȕša ž
1. mrak, tema: reflektori su se borili s kišom i -om
2. dial. jama, špilja: slepe pećine se nazivaju i potkapice, tmuše ili gradine

trou [tru] masculin luknja; figuré vrzel; bedno stanovanje, brlog; populaire jama, grob; uho (šivanke); familier zakotna, odmaknjena vas

trou à fumier gnojiščna jama
trou d'obus lijak od granate
trou de la serrure luknja pri ključavnici
trou de sonde, de forage vrtina
trou du souffleur suflerjeva školjka
le trou normand (figuré) žganje, ki se pije sredi obeda
trou d'air zračna luknja (žep)
un petit trou pas cher odmaknjena vasica, cenena za letovanje
faire un trou à la bourse globoko seči v žep
faire un trou pour en boucher d'autres (figuré) napraviti nov dolg, da bi z njim poplačali druge (stare)
faire son trou (figuré) visoko se povzpeti, uspeti v življenju
il n'est jamais sorti de son trou on ni nikoli potoval, ne pozna prav nič sveta
avoir des trous de mémoire pozabljati
rester dans son trou (figuré) skri(va)ti se

várnica ž dial. jama, v kateri opankarji lužijo kože

winning [wíniŋ]

1. pridevnik (winningly prislov)

2. pridevnik
ki dobiva; zmagovit (team moštvo)
figurativno prijeten, prikupen, privlačen

3. samostalnik
(pri)dobivanje; zmaga; (rudarstvo) jama, jašek, kopanje (rude)
množina korist, dobiček, dobitek

the winning of the war zmagoviti izid vojne
the winning stroke odločilni udarec

zákop m
1. pokop, pogreb
2. jama: sakriti žito u zakop
3. po deset krompira izbaciš jednim -om po deset krompirjev izkoplješ, ko enkrat vsekaš

zàkopina ž
1. zemlja, ki jo od davnih časov obdeluješ, dedovina: to je moja zakopina
2. jama: gledati u dubinu -e

zanja ženski spol jarek, jama; gradbena jama; temelj; osnova; soteska

abrir las zanjas temelj položiti

Zeche, die, (-, -n) zapitek, konzumacija; Bergbau jama, rudnik; figurativ die Zeche prellen oditi, ne da bi plačal; figurativ die Zeche bezahlen müssen plačati račun