Franja

rugiō -īre -īvī ali -iī (indoev. kor. *reug-, razširjen iz *reu-; prim. lat. raucus, rāvus, rūdō, gr. ἐρυγόντα Hom. (pt. aor. glag. ἐρεύγομαι) ručajočega, rukajočega, ἐρύγμηλος ručajoč, rukajoč, ὀρυμαγδός hrup, trušč, ropot, ὀρυγμός, ὠρυγή, ὤρυγμα rjovenje, tuljenje, ῥύζω renčati, kruliti, lajati (iz *ῥυγi̯ω), stvnem. rohōn rjuti, ruhin = lat. rūgītus, nem. röcheln hropsti, sl. ríkati, rúkati, ručáti, rígati, rjuti) (o živalih) rjoveti, renčati, tuliti, ríkati, rígati, rúkati, ručáti, bečáti, (o ljudeh) kričati; o levih: Suet. fr., Hier., Vulg.; o jelenih: Suet. fr.; o oslu: prope horam diei tertiam spectantibus multis asinus tribunali escenso audiebatur destinatius rugiens Amm.; pren.: rugientem saturare ventrem Hier. kruleč, zavijajoč.

Opomba: Pf. rugierunt: Vulg.

speciō (spiciō) -ere, spexī, (spectum) (indoev. kor. *spek̑- gledati okrog sebe, oprezati (oprezovati); prim. skr. spáśati, páśyati [on] vidi, spaṣṭáḥ viden, spáṭ, spáśaḥ oglednik, opazovalec, gr. σκέπτομαι (< *σπέκi̯ομαι], gledam (okrog sebe), opazujem, σκοπός oglednik, σκοπή, σκοπία oprezanje, oprezovanje, ogledovanje, straža, σκέψις, σκέμμα opazovanje, raziskovanje, razmišljanje, lat. -spex (v zloženkah au-spex, haru-spex), umbr. Speture = Spectōrī, speturie = spectōriae, lat. spectus, spectiō, spectō, spectāmen, spectābilis, spectābilitās, spectātiō, spectātor, speculum, speciēs, specimen itd., sl. paziti, stvnem. spehōn = nem. spähen oprezati) gledati, videti, zreti: Ca. ap. Fest. idr., avim de templo Naev., quos ubi rex epulo spexit de cotibus celsis Enn. ap. Fest., quo supercilio spicit Pl. tako zaničljivo nas gleda (ogleduje), nunc specimen specitur Pl. zdaj velja (je v teku, poteka) preizkušnja, speculum, quod in eo specimus imaginem Varr.

Opomba: Beseda je star. in se klas. uporablja le v zloženkah, npr. adspicio, conspicio idr.

spernō -ere, sprēvī, sprētum (indoev. kor. *sp(h)er z nogo odpahniti (odpahovati), brcniti (brcati), cepetati, utripati; prim. skr. sphuráti odpahuje z nogo, brca, trese se, utriplje, sphúraḥ tresoč se, lat. asper (< *ap(o)-sp_eros) = skr. apa-sphúr- odpahujoč, gr. σπαίρω (< *σπαρi̯ω) ἀσπαίρω, ἀσπαρίζω trzam, cepetam, σφῦρα kladivo, σφαῖρα krogla, obla, žoga, σφυρόν gleženj, lit. spiriù, spìrti = let. spert z nogo pehati, brcati, stvnem. firspirnit zade(va)ti ob kaj, stvnem. spornōn = nem. spornen s peto udariti, spodbosti, stvnem. sporo = nem. Sporn ostroga, stvnem. spirnan zade(va)ti ob kaj)

1. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati), odločiti (odločevati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): ius atque aequum se a malis spernit procul Enn. ap. Non., nunc spes, opes auxiliaque a me segregant spernuntque se Pl., ille illas spernit, segregat a se omnis extra te unam Pl.

2. metaf. odkloniti (odklanjati), braniti se koga, česa, zavreči, zavrniti (zavračati), zametati (zametavati, zametovati), zaničevati, prezreti (prezirati), omalovaževati, odvrniti (odvračati) se od koga, česa, odreči (odrekati) se koga, česa, prezirljivo (zaničljivo, posmehljivo) se izraziti (izražati) o kom, posmehovati se, posmihati se, posmihavati se, komu, čemu, zasmehovati koga: Col., Plin. iun. idr., ne … eius elegantia meam extemplo speciem spernat Pl., ob haec facta abs te spernor Ter., spernitur orator, miles amatur Enn., spernere Ennii Medeam, veritatem Ci., sperni ab iis veteres amicitias Ci., spernere deos, tumultūs L., saxis spretis L. ki se jih niso bali, spretum imperium L., haudquaquam spernendus auctor L. = zaupanja (upoštevanja) vreden, verodostojen, haud spernendus exercitus L., hostium … paucitatem spernere Cu. zasmehovati, munera nec sperno V., spernere dulces amores, aurum, voluptates H., sperne cibum vilem H., spernere consilium, numina divûm O., ut iumenta hordeum spernant Plin.; pesn. z inf.: deferri spernit O. noče, nec partem solido demere de die spernit H. in rad jemlje; z gen. (po vzoru gr.): neque spernendus morum T. in ne zaničevanja vreden glede na značaj, in v nravstvenem oziru ne na slabem glasu, spernens dotis Ap. — Pt. pf. sprētus 3
a) zaničevan, preziran: Ci., L.
b) zaničevanja (prezira, preziranja) vreden, zaničljiv, zanemarljiv: Euanthes inter auctores Graeciae non spretus Plin.; z gen.: Parthenope non spreta vigoris (glede na srčnost) Sil.

Opomba: Sinkop. pf.: sprērunt: Prud.; soobl. po 1. konjugaciji: spernabant It.

ter vezn. te, i: dopovedoval je in dopovedoval ter nazadnje prepričal poslušalce
uvjeravao (-ve-) je i uvjeravao te najzad uvjerio slušaoce

têr vez., і спол.

tréma [trema] masculin, grammaire dve piki na samoglasnikih e, i, u, ki značita, da se predstoječi samoglasnik izgovarja posebej (npr. naif, izg. [naif]; aiguê, izg. [egü])

túdi pril. i, također, takođe: tudi ti greš z nami
i ti ćeš s nama; oče je prišel in tudi sin
došao je otac i sin također; tudi videl ga nisem
ni vidio ga nisam; tako tudi je
ovako i jest; hvaležno se sprejme tudi najmanjši dar
zahvalno se prima i najmanji dar; takle tudi filozof nam že ne bo solil pameti
ovakav nazovi mudrac neće da nama soli pamet; on ni samo velik znanstvenik, temveč je tudi ugleden patriot
on nije samo veliki naučnik nego je i ugledan patriota

viţél -ei i tele

1. Newtonov zakon stalna zveza
fizika (zakon gibanja) ▸ Newton I. törvénye
Sopomenke: zakon o ravnovesju

Aesar -aris, m Ezar (Esaro), rečica severno od Krotona: O. — Soobl. Aesarus -ī, m Ezar: Prisc. poet. — Od tod adj. Aesareus 3 ezarski, Ezarov: flumen O. = Ezar.

Aesernia -ae, f Ezernija, mesto ob zgornjem Volturnu (Sergna ali Isernia): Pompeius in Ci. ep. ad Atticum, L. epit., Vell., Sil. — Od tod adj. Aesernīnus 3 ezernijski: ager, turma L.; Aesernīnus Ezernijski kot vzdevek M. Klavdija Marcela, ki je bil l. 90 ujet v Ezerniji: Ci., L. epit.; od tod: heredes Aesernini T. ljudje iz rodbine Ezernijskega; subst. Aesernīnī -ōrum, m Ezernijci, preb. Ezernije: L., Plin. Kot nom. propr. Aesernīnus -ī, m Ezernin, ime slavnega gladiatorja iz Samnija: Luc. ap. Non.; od tod preg.: cum Aesernino Samnite Pacideianus comparatus viderer Ci. ep. bilo bi, kakor bi se hotel Pacidejan meriti z Ezerninom... (nižji z mogočnejšim).

aestus -ūs, m

1. žar, ogenj, vročina: exsuperant flammae, furit aestus ad auras V., exsultant aestu latices V., propius aestūs incendia volvunt V. bliže vali ogenj svoj žar, mediis aestibus V. ob opoldanski vročini, isto tudi: aestus a meridiano sole L.; aestum sustinere O., frigora atque aestus tolerare C. ali pati L. mraz in vročino, labore et aestu languidus S., gravem aestum solari fluviis H., autumni aestus V., aestūs caniculae H., oleam mordet aestus H., fontes... aestibus exarescebant C. zaradi poletne vročine; occ.: aestu febrique iactari (ἕν διὰ δυοῖν) Ci. zaradi mrzlice, ulceris aestus Acc. ap. Ci. vnetje, prisad, cum furit atque artūs depascitur arida febris, profuit incensos aestus avertere V.; pesn. poletje: Ceres medio succiditur aestu V., vere flores, aestu numerabis aristas O.

2.
a) valovanje, zagon (zaganjanje, butanje, kipenje) valov, valovje, tok, struja: ferventes aestibus undae O., fluctu aestuque secundo (= fluctu aestuoso) V. s kipečim valovjem odprtega morja, delphines... aestum (maris) secabant V., furit aestus arenis V., aequoris aestus V., vasti aestus pelagi Cat., Tyrrhenus aest. V. valovito Tirensko morje, aestus totos campos circa flumen inundaverat Cu., in fretum concurrit aestus atque effervescit Varr. ali carinam ventus ventoque rapit contrarius aestus O. morska struja; occ. pritok valovja = plima: cum ex alto se astus incitavisset C. ko je z morja udarila plima, aestus maritimi ali marini Ci., aestus accedens Sen. ph. nastopajoči pritok valovja = plima, decessus aestūs C. odtok valovja = oseka = aestus recedens Sen ph., aestuum accessus et recessus Ci. plima in oseka, bibavica, aestus decedit L., decedente in mare aestu L., minuente (sc. se) aestu C. ob pojemajoči plimi, aestu suo L. ali aestu secundo S. ap. Gell. ob njemu ugodni plimi, naspr. adverso aestu maris S. ap. Non., in adversum aestum L., luna plena maritimos aestus maximos efficere consuevit C. visoke plime, inanes aestum Plin. mrtva plima; pren.: si... illae undae comitiorum... sic effervescerunt quodam quasi aestu, ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci. ali quod enim fretum... tantas... habere putatis agitationes fluctuum,... quantos aestus habet ratio comitiorum? Ci. valovanje, valovje.
b) vrenje, valovanje, kipenje (tekočin); od tod iztok ali izliv zemlje, magnetnega fluida: hos igitur tellus omnīs exaestuat aestūs Lucr., potem magnetni fluid sam: fluere e lapide hoc permulta necessest semina, sive aestum, qui discutit aëra plagis Lucr.

3. pren.
a) vzkipevanje, ihta, silovitost, strast: irarum fluctuat aestu V. od silne jeze vse kipi v njem, ut pelagi, sic pectoris adiuvet aestum O. srčno ihto, belli magnos commovit... aestus Lucr., aestūs regum et populorum H. kipeče strasti, civilisque rudem belli tulit aestus in arma H.
b) silna želja proslaviti se z imenitnimi deli, težnja po slavnih dejanjih: ne aestus nos consuetudinis absorbeat Ci. da nas ne prevzame sila navade, repente te quasi quidam aestus ingenii tui procul a terra abripuit Ci., hunc quoque absorbuit aestus quidam insolitae adulescentibus gloriae Ci. je požrlo valovje slavohlepnosti.
c) vzburkanje srca, skrbi poln nemir, tesnobna skrb, bojazen, zadrega: qui tibi aestus, qui error, quae tenebrae erunt Ci., magno curarum fluctuat aestu V., hiscine versiculis speras tibi posse... aestus curasque graves e pectore pelli H., erat hic quoque aestus, si forte me appellasset Plin. iun., explica aestum meum Plin. iun. — Soobl. aestum -ī, n: It.

Opomba: Star. gen. sg. aestī: Pac. ap. Non.

aeternus 3 (kontr. iz st.lat. aeviternus; aevum)

1. večen: tempus Lucr., aevum O., deus, causae Ci., res ab aeterno tempore fluentes in aeternum Ci. iz veka v vek, aet. ignes V. zvezde.

2. neminljiv, neumrljiv, nesmrten: dedecus, gloria, memoria Ci., virtus clara aeternaque habetur S., pro mortalibus gloriā aeterni S., aet. Pergama V. neminljive slave; subst. neutr. pl.: aeterna moliri Ci. nesmrtna dejanja.

3. večen (z oslabljenim pomenom) = stalen, trajen, neprestan: pax Ci., V., H., bellum Ci., ignis (Vestae) Ci., tenebrae vinculaque Ci., aeterno devinctos amoris vulnere Lucr., amor V., volnus aeternum servare sub pectore V., aet. foedera V., consilia H. brez konca in kraja, sollicitudo S., hostes L., urbs (= Roma) O., Tib., regna Lucan., imperium Cu., ablue corpus illuvie aeternisque sordibus Cu. nesnage, ki se ga drži že od veka = silno dolgo, parietes Plin. trajne, nec est ligno ulli aeternior natura Plin. ni ga bolj trpežnega lesa, aet. servitus T., aeterniora mala Lact. — Od tod subst. aeternum -i, n večnost, večinoma prislovno
a) ab aeterno in aeternum Ci. od vekomaj do vekomaj, urbs in aeternum condita L. za večnost, in aeternum durare Q. na veke, delatores in aeternum reprimere Plin. iun. za vselej.
b) adv. acc. neutr. sg. aeternum večno, vedno, neprestano: Lucr., sedet aeternumque sedebit infelix Theseus V., salve aeternum aeternumque vale V. na veke, aet. latrans V., solum aeternum frangendum V., aet. servire H. na veke.
c) adv. abl. neutr. sg. aeternō večno, vedno, neprestano: aeterno falsum iurare O., viret aet. fraxinus Plin.

Opomba: Sinkop. gen. pl. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. ap. Non.

Aethiops -opis, nav. pl. Aethiopĕs (Aethiopēs) -um, acc. -as, m (Αἰϑίοψ, Αἰϑίοπες) Etiopec, Etiopci, črni preb. Etiopije, od tod Aethiops tudi = črnec (naspr. albus). Praoče Etiopcev je bil baje Vulkanov sin Etiop (Αἰϑίοψ); imeli so jih za neumne in srečati Etiopca je bilo zlokobno: CI., V., O. idr.; atrib. = etiopski: Aethiopesque lacūs O., Aethiopes aniculae Lamp.; zaničlj. = Aegyptius: delevit urbem... Aethiops (t.j. Antonij s Kleopatro) H. — Od tod subst.

1. Aethiopia -ae, f (Αἰϑιοπία) Etiopija, v širšem pomenu vsa pokrajina ob južnem zemeljskem robu, v ožjem pomenu dežela nad Egiptom, omejena z Arabskim zalivom in razprostirajoča se od Asuana (Nilovih kataraktov) do obale Indijskega oceana. Homer in po njem poznejši pisci so to deželo delili na vzhodno in zahodno (od tod pogosto pl. Aethiopiae): Sen. ph., Mel., Plin.; tudi = črnska dežela sploh: ex Aethiopia ancillula Ter. = dekla črnka. Od tod adj. Aethiopicus 3 (Αἰϑιοπικός) etiopski: Mel., Plin.

2. Aethiopus -ī, m Etiopec, atrib. = etiopski: Serv., rhinoceros Luc. ap. Prisc.

3. Aethiopis -idis, acc. -ida, f (Αἰϑιοπίς) etiopida, neke vrste kadulja (menda Salvia aethiopis, Linn.), etiopska kadulja: Plin.

4. aethiopissa -ae, f (Αἰϑιόπισσα) Etiopka: Ambr., Hier., Vulg.

aevum -ī, n (iz *aivom, st.lat. aevom; prim. gr. αἰών doba življenja, večnost, αἰεί vedno, lat. aevitas, aetas, aeviternus, aeternus)

1. neomejeni čas, večnost: Varr., in caelo beati aevo sempiterno fruuntur Ci., securum agere aevum Lucr., H., aevum annosum Lucan., aevum saeculorum omnium Q.; aevum H. ali in aevum H., Plin. ali in omne aevum H. na vse večne čase, ne veke, ex aevo Vitr. od vekomaj, per aevum Lucr. večno = aevo Col. ali aevo immortali, aevo perpetuo Vitr. ali aevis (durare) Plin., ab aevo condito Plin. od začetka sveta; pren.: de quibus consensus aevi iudicaverint Plin. soglasne sodbe vseh časov.

2. večno trajanje, neminljivost, nesmrtnost: populis donare mortalibus aevum Lucan.

3. doba (čas) človeškega življenja, življenje: imbecilla (natura hominum) atque aevi brevis S. kratkoživa, vive memor, quam sis aevi brevis H.; pesn.: aevum agere in armis Pac. ap. Ci. ali aevum agitare Enn. ap. Ci., V. čas življenja preživeti, tako tudi: in beatorum insulis immortale aevum degere Ci. fr., aevum exigere studiis O., aevum traducere leniter H.; o stvareh: perbrevis aevi Carthaginem esse L.; tudi doba (človeškega) življenja = človeški rod (= 30 let): ter aevo functus (Nestor) H.

4. doba (človeškega) življenja = leta, (relativna) starost: meum si quis te percontabitur aevum H., omnis aevi homines Suet. ljudje vsake starosti, mladi in stari, aev. iuvenile Sen. ph., flos aevi Lucr., O. mladost, aevo florente puella Lucr. v cvetoči mladosti, integer aevi sanguis V. neoslabljena, integer aevi Ascanius V. v cvetu mladosti = integri aevi Enn. fr., iniens aevum Lucr. = primum aev. O., Val. Fl. = viride aev. O. mladost; pren. starost rastlin in živali: aevi piscium memorandum exemplum Plin., aev. arborum Plin., crescit occulto velut arbor aevo fama Marcelli H. neopaženo; occ. visoka, siva starost, priletnost, stara leta: aevo macieque senescunt Lucr., aevi maturus V. mator, prileten, grandis aevo T. ali aevo gravis Lamp. prileten, annis aevoque soluti O. ostareli in onemogli, aevo confectus, obsitus V. od let sključen.

5. doba = čas, vek: omnis aevi clari viri L., nostrum aev. O., Vell., omnibus aevis O. v vseh obdobjih, veteris non inscius aevi O., haud venturi inscius aevi V., fama miratrix senioris aevi Sen. tr., aevo sequenti V. v prihodnjih časih, sequentis aevi memoria T., ad hoc aevi Plin. doslej, per tantum aevi occulta T. toliko časa, tako dolgo, aevum animo percurrere Sen. ph. stoletja, corpus aevo terraque putrefactum Plin. iun., rursus aevo durat Plin. drži zopet dolgo. — Soobl. aevus -ī, m: Pl., Lucr.

affīnis (adfīnis) -e

1. mejen, soseden: cui fundo erat adfinis M. Tullius Ci., gens affinis Mauris L.; subst. affīnēs -ium, m mejaši: Paul. (Dig.), P. F.

2. pren.
a) zapleten v kaj, vedoč za kaj, sokriv česa, udeležen pri čem; z dat.: adfinis negotiis Pl., qui huic adfines sceleri fuerunt Ci., corpus his vitiis adfine Lucr., adfinis ei noxae L.; z ad: adfines ad causandum Pac. ap. Non.; kot subst. z gen. = udeleženec: Ter., homines, huius adfines suspicionis Ci., adf. rei capitalis Ci., socius adfinis conductionis L.
b) po svaštvu soroden, v svaštvu si: quod alter mihi adfinis erat Ci., vincula affinia O. sorodstvene vezi, caelo affinis virgo Sil.; večinoma subst. affīnis (adfīnis) -is, abl. -ī in -e, m ali f kdor je v svaštvu = svak, svakinja, tast, zet, sorodnik sploh: N., T. idr., et gener et adfines placent Ter. zet in svaštvo (njegova rodbina), Megadorus meus adfinis Pl. moj zet, Vettius, tuus adfinis, cuius sororem habes in matrimonio Ci., cognati atque adfines deprecati sunt Ci. krvno sorodstvo in svaštvo, militiae contubernales, post adfines Ci., tu adfinem tuam, filiam meam, a genibus tuis reppulisti Ci.; iron.: hi autem quidam erant adfines Ci. so mu bili tako rekoč v svaštvu (ker se je pečal z njihovimi ženami).

Āfricus 3 (Āfer) afriški, punski: Africa terra Enn. ap. Ci., L. Afrika = punska dežela, bellum = druga punska vojna: L. ali = Cezarjeva vojna v Afriki: C., Vell., triumphus Vell. (po Cezarjevi afr. vojni), bella Sil. Sifakove vojne proti Puncem, praesidia L., ora L., litus Plin., mare S., T. ali pelagus Mel. morje ob Kartagini, ventus Africus Ci. ali Africus ventus L. (= subst. Āfricus -ī, m). Subst.

1. Āfricus -ī, m (sc. ventus) (deževni) jugozahodnik, odjužnik: auster... in Africum se vertit C., qui portus ab Africo tegebatur, ab austro non erat tutus C., creber procellis V., decertans Aquilonibus, luctans Icariis fluctibus, protervus H., praeceps H. privrševajoči, furibundus et ruens Sen. ph. Pooseb.: Āfricus pater Pr. Od tod zopet adj.: Africae procellae H.

2. Āfrica -ae, f (sc. terra) Afrika, in sicer
a) v širšem pomenu Afrika, ki so jo Grki imenovali Λιβύη: in divisione orbis terrae plerique in parte tertia Africam posuere S.; met. Afričani: Africa terribilis Varr. ap. Non., in omni Africa, quae procul a mari incultius agebat S.
b) v ožjem pomenu kartaginsko ozemlje z deželo med obema Sirtama, pozneje rim. pokrajina (Africa propria ali Africa provincia): Africam, arcem omnium provinciarum natam ad bellum contra hanc urbem gerendum obtinere Ci., Utica atque Hippo valentissimae urbes totius Africae N.; pren. Afričani, preb. te pokrajine: Varr., Ci. ep.
c) v najožjem pomenu le pokrajina, imenovana Zeugis ali Zeugitana (regio), z glav. mestom Kartagino: a Tusca Zeugitana regio et quae proprie vocetur Africa est Plin. — Od tod adj. Āfricānus 3 afriški, v Afriki, iz Afrike: possessiones N., bellum Ci. idr. Cezarjeva vojna v Afriki, rumores Ci. in causae (homatije) Ci. v tej vojni, Africanae gallinae Varr., Col. pegatke, Afr. mures Plin. afriške miši, pri Pl. šalj. = „panterji, tigri in levi“, Africanae ferae Ci. ep. ali Africanae bestiae Varr. ali subst. Āfricānae -ārum, f (sc. ferae) L., Plin., Plin. iun., Suet. afriške zveri = panterji, leopardi, tigri in levi za igre v amfiteatru. — Kot priimek
a) dveh Scipionov, ki sta se zmagovito bojevala s Punci: Āfricānus -ī, m Afričan (gl. Cornēlius).
b) boginje Cerere v Afriki, ki so ji kot svečenice služile vdove, ki se niso več hotele omožiti: Āfricāna -ae, f Afriška: Tert.

Agathyrna -ae, f (Ἀγάϑυρνα) Agatirna, sicilsko mesto: L., Sil. — Soobl. Agathyrnum -ī, n (Ἀγάϑυρνον) Agatiren: Plin.

agērātos -on (gr. ἀγήρατος) nestarajoč se, neostarljiv: aeon Tert.; subst. agērāton -ī, n (gr. ἀγήρατον) agerat, neka dišavnica: Plin.

aggerō (adgerō) -ere -gessī -gestum

1. prinesti (prinašati), privleči, dobaviti (dobavljati): aquam Pl., pisciculos Varr., luta et limum Ci. ap. Non., terram Sen. ph., humum ex montibus Cu., caespitem T.; z ad: ipsi aggerunt ad nos (bona) Pl.; z dat.: ingens aggeritur tumulo (za gomilo) tellus V., aggesta fluminibus terra Plin. naplavljena; subst. pt. pf. aggestum -ī, n zemeljski nasip: Amm.

2. pren.
a) (s trudom) nalagati, kopičiti kaj na kaj: quadrantes aggerere patrimonio Ph., opes opibus Sen. ph.
b) pretiravaje omeniti, povedati, praviti, obsipavati koga s čim: amici... intendere vera, adgerere falsa T. adg. probra T., multa adgerebantur etiam insontibus periculosa T.