Franja

Īda -ae, f, pesn. Īdē -ēs, f (Ἴδη, dor. Ἴδα = gozdnato pogorje)

I. Ída, gorsko ime

1. visoko gorovje v Frigiji in Troadi ob mizijski meji, glavno prizorišče Kibelinega bogoslužja: Varr., Mel., Plin., iugis summae surgebat Lucifer Idae V., gluten et visco et Phrygiae servant pice lentius Idae V., imminet Ida super, profugis gratissima Teucris V., celeberrima fontibus (= gr. πολυπῖδαξ), Ide O., Solymus Phrygiā comes unus ab Ida O.

2. gorovje sredi Krete, kjer so vzgajali Zevsa: Plin., dictamnum genetrix Cretaeā carpit ab Ida V., viderat Iasium Cretaeā diva sub Ida O., sub umbrosis nemorosae vallibus Idae O. — Od tod adj. Īdaeus 3 (Ἰδαῖος) idski, z Ide
a) = frigijske Ide ali z nje, včasih = trojanski: Idacus pastor Ci. (= Paris, ki je na frigijski Idi pasel čredo), Idaea mater Ci. ali alma parens Idaea deûm V. = Cybele, idaei chori V. = Kibelino spremstvo, urbes, pices, silva V., pinūs V. ali naves H. iz idskega lesa, trojanske, hospes, iudex (= Paris) O., collis ali iugum O. ali mons Mel., vertices, Simois Pr., cinaedus (= Ganimed, ki ga je Jupiter v podobi orla ugrabil na frigijski Idi) Mart.; kot subst. Īdaeus -ī, m „Idski“, Idáj, samogovoreče ime Trojancev, npr. Priamovega voznika: V., Ganimedovo: Petr. (?); pesn. = rimski (ker Rimljani baje izhajajo od Trojancev): Id. sanguis Sil.
b) = kretske Ide, z nje ali na (ob) njej: Digiti ali Dactyli, gl. digitus in dactylus; Creta … medio iacet insula ponto; mons Idaeus ubi (est) V., mons Id. Mel., Id. Iuppiter, Id. antra V., Id. bustum Mart. Jupitrov grob. —

II. žensko ime: Nisus … , comitem Aeneae quem miserat Ida venatrix V., cyathis … libatur … Ida tribus Mart.; kot naslov Afranijeve komedije: Fest.

Īdalium -iī, n (Ἰδάλιον) Idálij, predgorje in mesto na Cipru, staro prizorišče Venerinega bogoslužja s svetiščem in gajem, posvečenim Veneri: V., Plin. Od tod adj. Īdalius 3 (Ἰδάλιος) idál(ij)ski, pesn. včasih = ciprski (kiprski): domus, Venus V., astrum Pr. zvezda (za starodavnike) Venera, vertex Pr., sagitta Sil., suci, volucres Stat.; subst.
a) Īdalia -ae, f (sc. terra) Idálija, pokrajina okrog idal(ij)skega mesta: V.
b) Īdaliē -ēs, f Idálija, Venerin vzdevek = idal(ij)ska —, ciprska Venera: O.

Idūmaea -ae, f: Plin., ali Idūmē -ēs, f: Lucan., Val. Fl. (Ἰδουμαία) Idumája, palestinska pokrajina, pesn. tudi = Palestina. Od tod adj. Idūmaeus 3 (Ἰδουμαῖος) idumajski, pesn. = palestinski, judovski: palmae V., triumphi Mart. nad Judejo.

Īliona -ae: Ci., H., ali Īlionē -ēs, f: V. (Ἰλιόνη) „Ilijka“, Ilíona, samogovoreče ime najstarejše hčere Priama, Polimestorjeve soproge. Njeno usodo je prikazovala Pakuvijeva igra „Iliona“. Od tod: Fufius Ilionam edormit H. prespi (svojo pijanost) v Ilionini vlogi. (Ilioni se je v sanjah prikazala senca umorjenega sina Deipila in jo prosila, naj ga pokoplje; ta prizor je ohranjen pri Ci. (Tusc. 1, 44, 106)).

Iocasta -ae in Iocastē -ēs, f (Ἰοκάστη) Jokásta, Lajeva soproga in mati Ojdipa, s katerim se je omožila, ne da bi vedela, da je njen sin, ter mu rodila tri otroke: Eteokla, Polinejka in Antigono: Hyg., Stat.

Īphimedīa -ae, f (Ἰφιμέδεια) ali Īphimēdē -ēs, f (Ἰφιμέδη) Ifimedêja, Ifiméda, Aloejeva (Aloeus) soproga, Otova (Otus, Otos) in Efialtova (Ephialtes) mati: Hyg., Serv.

Issa -ae in Issē -ēs, f (Ἴσσα) Ísa, nom. propr., in sicer

1. otok ob dalmatinski obali, zdaj Vis, it. Lissa (= l'Issa): C., L., Auct. b. Alx., Mel. — Od tod adj. Issaeus 3 (Ἰσσαῖος) iški: L. Issaicus 3 (Ἰσσαικός) iški: L. in Issēnsis -e iz Ise, iški: L.; pl. Issacī -ōrum, m in Issēnsēs -ium, m Išani, prebivalci otoka Ise: L.

2. hčerka Lezbošana Makareja: O. (Macarēis).

3. ime psička: Mart.

Ithaca -ae, f in Ithacē -ēs, f (Ἰϑάκη) Ítaka, otok v Jonskem morju ob akarnan(ij)skem obrežju, Odisejeva domovina: Ci., V., O., H., Sen. tr. — Od tod adj. Ithacus 3 (Ἴϑακος) z Itake, itaški: matres O., puppis O., veru Pr.; subst. Ithacus -ī, m Itačan (poseb. Odisej): V., O., Pr., Iuv. Ithacēsius 3 (Ἰϑακήσιος) z Itake, itaški: antrum Macr., sedes Sil.; z lat. končnico: Ithacēnsis -e itaški: Ulixes H.

iti¹ (grem, šel) oditi; hoditi

1. peš: gehen (hitro/počasi schnell/langsam, vzravnano gerade, zgrbljeno gebückt, bos barfuß, s palico am Stock, po prstih auf Zehenspitzen, pod roko eingehakt, peš zu Fuß); v visokih petah: stöckeln

2. z namenom:
iti plesat/pit/volit tanzen/trinken/wählen gehen
iti spat zu Bett gehen, schlafen gehen
iti po (kaj) (prinesti) holen
iti iskat holen gehen, hereinholen, wegholen, zurückholen
iti nakupovat einen Einkaufsbummel machen
iti rakom žvižgat [flötengehen] flötengehen

3.
moči iti -können (skozi durchkönnen, noter hineinkönnen …)
morati iti -müssen (skozi durchmüssen, noter hineinmüssen …)
smeti iti gehendürfen, -dürfen (skozi durchdürfen, gor hinaufdürfen, stran fortdürfen …)

4. s prislovi:iti čéz sem: herübergehen, tja: hinübergehen, figurativno pri kartanju: überstechen, übertrumpfen, pri kuhanju: überkochen
|iti dol sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti gor sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti mimo vorbeigehen, passieren, (minevati) vorübergehen
|iti naprej weitergehen, [vorwärtsgehen] vorwärtsgehen, pred drugimi: vorgehen, iz kakega kraja: weiterziehen
|iti narazen [auseinandergehen] auseinander gehen, figurativno (zrediti se) in die Breite gehen
|iti navzdol abwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti navzgor aufwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti nazaj zurückgehen
|iti noter sem: hereingehen, tja: hineingehen
|iti predaleč zu weit gehen ( tudi figurativno ), figurativno zu weit führen, (pretiravati) es zu weit treiben
|iti proč weggehen, fortgehen
|iti sem hergehen
|iti skozi durchgehen (tudi figurativno)
|iti stran weggehen
|iti tja hingehen
|iti ven ausgehen (tudi figurativno), (tja:) hinausgehen (iz aus), sem: herausgehen (iz aus)
ne iti ven zaradi bolezni: das Haus hüten

5. s predlogi:iti čez cesto, mejo ipd: hinübergehen

figurativno iti čez trupla über Leichen gehen
|iti do:
iti do kosti krik ipd.: durch und durch gehen, strah: in die Beine fahren, iti do srca nahegehen, zu Herzen gehen; figurativno iti do dna čemu einer Sache auf den Grund gehen
|iti iz:
figurativno iti iz lima aus den Fugen gehen
iti iz rok v roke von Hand zu Hand gehen
figurativno ne iti iz glave im Kopf herumgehen
|iti k/h komu: zu (jemandem) gehen, (jemanden) aufsuchen
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
iti k maši/spovedi zur Messe/Beichte gehen
|iti med ljudi: unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
|iti mimo česa: vorbeigehen an, sprevod: vorüberzieheniti na:
iti na fronto an die Front rücken, ins Feld rücken
iti na izlet einen Ausflug machen, peš: eine Wanderung/Tour machen
figurativno iti na jetra komu (jemandem) auf den Wecker fallen/gehen, an die Nieren gehen
figurativno iti na limanice komu (jemandem) ins Garn gehen, auf den Leim gehen
iti na lov auf die Jagd gehen, figurativno za glasovi: auf Stimmenfang gehen
iti na obisk einen Besuch machen
iti na oglede auf Brautschau gehen
iti na operacijo sich einer Operation unterziehen
iti na počitnice in die Ferien gehen, in/auf Urlaub gehen
iti na potovanje eine Reise machen
iti na račun koga/čigav auf Konto des … gehen
iti na roko an die Hand gehen
iti na smeh Xu einen Lachreiz verspüren (X verspürt …)
iti na sprehod einen Spaziergang machen
iti na stran (na potrebo) austreten, die Notdurft verrichten
iti na vodo Wasser lassen
iti na živce (jemandem) auf die Nerven fallen/gehen, (jemanden) nerven
|iti naproti komu: (jemandem) entgegengehen, dogodku: (einem Ereignis) entgegensehen
|iti od:
iti od koščice sich vom Stein lösen
figurativno iti od rok delo: gut gehen, von der Hand gehen
|iti po kaj (etwas) holen, herbeiholen
iti po gobe figurativno in die Binsen gehen, zum Teufel gehen
|iti po čem:
iti po stopinjah koga in (jemandes) Fußstapfen treten
figurativno mrzlo iti po hrbtu kalt über den Rücken laufen
|iti pod:
figurativno iti pod kožo [nahegehen] nahegehen, strah: in die Glieder fahren
iti pod vlak sich vor den Zug werfen
|iti pred (jemandem) vorausgehen
|iti preko über (etwas) gehen, (etwas) überschreiten, (segati preko) hinausreichen über, figurativno hinweggehen über, (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen
|iti proti zugehen auf
|iti skozi kaj: durch (etwas) durchgehen, hindurchgehen, figurativno durchpassen
|iti v gehen in; hineingehen (in), v posodo ipd.: hineinpassen in
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
iti v gore in die Berge gehen
iti v inozemstvo ins Ausland gehen, za stalno: außer Landes gehen
iti v kino ins Kino gehen
iti v korak z Schritt halten mit (tudi figurativno)
figurativno iti v nič bachab gehen
figurativno iti v nos in die Nase fahren/stechen
iti v pokoj in Rente gehen, sich zur Ruhe setzen
figurativno iti v prazno auspuffen
iti v promet weggehen, Abnehmer finden
figurativno iti v račun passen, behagen
iti v smrt dem Tod entgegengehen
|iti s/z česa: figurativno
lahko/težko iti z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen
|iti s/z kom/čim: gehen mit, mitgehen
iti s časom (naprej) mit der Zeit gehen
iti z roko v roki einhergehen mit, Hand in Hand gehen mit
|iti za mehanika ipd.: eine Stelle als (Mechaniker) annehmen
|iti za kom: hinter … gehen, (jemandem) hinterhergehen, (jemandem) nachgehen

6.
iti svojo pot seines Weges gehen
zadeva: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen
|iti vase figurativno in sich gehen, mit sich zu Rate gehen

izpusti|ti (-m) izpuščati

1. iz roke, iz zob: auslassen, loslassen; tekočino iz posode: auslaufen lassen, ablassen

2. na svobodo: [gehenlassen] gehen lassen, [laufenlassen] laufen lassen, auf freien Fuß setzen, živali: freilassen, in die Freiheit setzen

3. pustiti prazno, preskočiti: auslassen, weglassen, fortlassen; (pustiti prazno) aussparen
ta odstavek lahko izpustimo dieser Absatz kann wegbleiben

4. priliko: sich (eine Gelegenheit) entgehen lassen; (ne) priliko, da bi …: es (nicht) versäumen zu …

5.
izpustiti dušo das Zeitliche segnen, die Seele aushauchen

Kamniško-Savinjske Alpe stalna zveza
(gorovje v Sloveniji in Avstriji) ▸ Kamniki- és Savinjai-Alpok [szlovéniai és ausztriai hegyvonulat]

kavbojci in indijanci stalna zveza
(otroška igra) ▸ cowboyosat és indiánosdit játszik, približek prevedka ▸ indiánosdit játszik
Ko smo se igrali kavbojce in indijance, sem bil vedno na strani indijancev. ▸ Amikor cowboyosat és indiánosdit játszottunk, mindig az indiánok oldalán voltam.
Sopomenke: kavboji in indijanci, kavboji in Indijanci

kavbojci in Indijanci stalna zveza
(otroška igra) ▸ cowboyosat és indiánosdit játszik, približek prevedka ▸ indiánosdit játszik
Tam se lahko po mili volji skrivate ali igrate kavbojce in Indijance. ▸ Ott kedvetekre bújócskázhattok vagy játszhattok indiánosdit.
Sopomenke: kavboji in indijanci, kavboji in Indijanci

kavboji in indijanci stalna zveza
(otroška igra) ▸ cowboyosat és indiánosdit játszik, približek prevedka ▸ indiánosdit játszik
Kot otrok ste se gotovo igrali kavboje in indijance. ▸ Gyerekkorotokban biztosan játszottatok indiánosdit.
Sopomenke: kavbojci in Indijanci, kavbojci in indijanci

kavboji in Indijanci stalna zveza
(otroška igra) ▸ cowboyosat és indiánosdit játszik, približek prevedka ▸ indiánosdit játszik
Kateri od nas se v otroštvu ni šel kavbojev in Indijancev? ▸ Ki ne játszott volna gyerekkorában cowboyosat és indiánosdit?
Sopomenke: kavbojci in Indijanci, kavbojci in indijanci

kazati³ (kaže, je kazalo) z nedoločnikom es ist notwendig, es soll(te) (to kaže kupiti takoj es sollte sofort gekauft werden)
to kaže verjeti es ist glaubenswert
kazalo bi z nedoločnikom: es wäre ratsam zu (prodati zu verkaufen)

kazno je/ni es ist/ist nicht ratsam

klavniško-predelovalen pridevnik
(o izdelovanju) ▸ vágó és feldolgozó, vágó és húsfeldolgozó

klavno-predelovalen pridevnik
(o izdelovanju) ▸ vágó és feldolgozó, vágó és húsfeldolgozóTudi v klavno-predelovalni industriji ne nasprotujejo ločevanju klavničnih odpadkov, če to prispeva k večji varnosti potrošnikov. ▸ A vágó- és feldolgozóipar sem ellenzi a vágóhídi hulladékok szelektálását, ha az hozzájárul a fogyasztók biztonságához.

kmetijsko-predelovalen pridevnik
(o izdelovanju) ▸ mezőgazdasági és feldolgozó