Franja

igrati se povratni glagol
1. (za zabavo) ▸ játszikV vrtcu se najraje igram s kockami, kakršnih doma nimam. ▸ Az óvodában olyan kockákkal játszom legszívesebben, amilyenek otthon nincsenek.
Nekateri psihologi priporočajo, da se že od 6. meseca dalje z otrokom igrate skrivalnice. ▸ Egyes pszichológusok azt ajánlják, hogy már a gyermek 6 hónapos korától játsszunk vele bújócskát.

2. (o malomarnem odnosu) ▸ játszikVsaj enkrat se skušajte česa naučiti iz napak nekoga drugega in se ne igrajte z zdravjem. ▸ Legalább egyszer próbáljon meg okulni valaki más hibáiból, és ne játsszon az egészségével.Iščem simpatičnega in zabavnega fanta, ki se ne igra s čustvi. ▸ Olyan vonzó és szórakoztató fiút keresek, aki nem játszik az érzéseimmel.Ko se igrajo z našim realnim gospodarstvom in z več tisoč zaposlenimi, je treba biti na to pozoren. ▸ Arra azért oda kell figyelni, ha valaki a reálgazdaságunkkal és több tízezer dolgozó megélhetésével játszik.

3. (o ponavljajočih gibih) ▸ játszik, játszadozik
Egon se je odsotno igral s ključi v žepu. ▸ Egon szórakozottan játszadozott a zsebében lévő kulcsokkal.
Med hojo se je živčno igrala z rokami. ▸ Járás közben idegesen babrált a kezével.
Začne se igrati z mojimi lasmi, nato pa me poljubi. ▸ Elkezdett játszadozni a hajammal, azután megcsókolt.

4. (o vplivu zunanjih dejavnikov) ▸ játszadozik
Vidim ga, kako se smeji in se mu veter igra z lasmi. ▸ Látom, ahogy mosolyog és a szél játszadozik a hajával.
V razkošnih barvah pavjega perja se letos igrajo svetloba in sence. ▸ A pávatoll pompás színeiben idén a fény és az árnyék játszadozik egymással.

5. (eksperimentirati) ▸ játszikRad imam parodijo, rad se igram z besedami in naslovi. ▸ Kedvelem a paródiát, szeretek játszani a szavakkal és címekkel. Igrajte se z odtenki in si oči naličite v več tonih. ▸ Játsszatok a színárnyalatokkal és sminkeljétek ki a szemeteket többfajta árnyalatban.
Igrajte se z glasom, iščite harmonijo v plesu, tudi ko ste sami. ▸ Játsszatok a hangotokkal, és keressétek a harmóniát a táncban akkor is, ha egyedül vagytok.

in-audītus 3

I. (in [priv.], audīre)

1. neslišan, (še) ne slišan: Iust., Lucr., vetus est, quod dicam, et nemini fortasse inauditum Ci. je pač že vsakdo slišal, maribus invisa et inaudīta sacra Ci. ki jih še niso videli niti o njih slišali; od tod

2. metaf. nikoli slišan = neznan, še nepoznan, čisto nov (nenavaden): Plin., Suet., Vell. idr., mihi supplicatio novo et inaudito genere decreta est Ci., inusitata inauditaque clementia Ci., gentīs feras et inauditas domare Ci., inaudita ac nefaria sacra Ci., squalor incredibilis et inauditus Ci., inauditus agger C., supplicio adfici virginem inauditum habebatur T.; komp.: hominum nescias invisitatius an inauditius genus Iul. Val.; subst. pl. n.: se praeter ceteros inaudita atque incognita pati Suet.

3. v omejenem pomenu (occ.) nezaslišan: ut te inauditum et indefensum capiant T., inaudita rea T.

4. brez posluha: animalia inaudita Gell. (6 (7), 6, 1: po drugih, novejših verzijah: inaurita).

— II. pt. pf. glag. inaudiō (gl. to besedo).

-incher [inčə] samostalnik
-- palcev dolga (široka) stvar

six-incher 6 palcev dolga (široka) stvar

it¹ [it]

1. osebni zaimek
ono, to (v slovenščini se navadno ne prevaja)

it writes well (svinčnik itd.) dobro piše
it is John John je
it is soldiers (to) so vojaki
Oh, it was you ah, ti si bil

2.
subjekt brezosebnih glagolov in konstrukcij

it rains dežuje
it is cold mrzlo je
it seems videti je
it says in the letter v pismu piše
what time is it? koliko je ura?
how is it with your promise? kako pa kaj s tvojo obljubo?
it is 6 miles to je šest milj do

3.
poudarjena oblika

it is to him that you should turn nanj bi se moral obrniti

4.
za predlogi

at it pri tem
by it s tem
for it za to
in it v tem
of it od tega, iz tega
to it k temu, na tem

5.
nedoločni objekt

confound it! da bi ga vrag pocitral
to fight it boriti se
to go it spustiti se v kaj, lotiti se česa
to foot it iti peš, plesati
to cab it peljati se s taksijem
to lord it igrati gospoda
to run for it teči po kaj, teči na varno, teči na vlak itd.
to keep at it naprej kaj delati
we have had a fine time of it odlično smo se zabavali
I take it that domnevam, da
there is nothing for it but to obey moramo pač ubogati
little was left of it od tega je malo ostalo

6. povratni
sebe, se, sebi, si, s seboj (za predlogi)

the war brought with it vojna je prinesla s seboj

juin [žɥɛ̃] masculin junij

le 6 juin 6. junij

julien, ne [žüljɛ̃, ɛn] adjectif julijanski

ère féminin julienne julijanska doba
année féminin julienne julijansko leto (365 dni 6 ur)

kóma med coma m ; (vejica) coma f

3,6 (= 3 koma 6) tres coma seis
v komi en estado de coma

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

Laevīnus -ī, m Lajvín (Levín), priimek Valerijevega rodu. Poseb.

1. M. Valerius Laevinus Mark Valerij Lajvin (Levin), konz. v času 2. punske vojne: L. epit.

2. nekega sicer neznanega Lajvina (Levina) omenja H. (Sat. 1, 6, 12).

lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev

lampe électrique žarnica
poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
lampe à pétrole petrolejka
la lampe a sauté žarnica je pregorela
lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
lampe à arc obločnica
lampe au néon neonska svetilka
lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom)

lap³ [læp]

1. prehodni glagol
zaviti, oviti, ogrniti (about, round, in)
figurativno obsipati, obdati (in s, z)
figurativno gojiti; prekriti, zgibati (over)
brusiti, polirati (drago kamenje, kovino)
šport prehiteti za en ali več krogov, preteči krog

2. neprehodni glagol
čez viseti (over)
prekrivati se

lap ped in luxury obdan z razkošjem
to lap tiles položiti strešno opeko (drugo preko druge)
šport to lap the course in 6 minutes preteči krog v šestih minutah

leave^*2 [li:v]

1. prehodni glagol
pustiti, zapustiti, prepustiti; opustiti, prenehati; pustiti, na cedilu, iti preko česa
ameriško dovoliti, dopustiti

2. neprehodni glagol
oditi, odpotovati (for kam)

to be left ostati
pogovorno to get left ostati na cedilu
to leave in the lurch pustiti na cedilu
pogovorno it leaves me cold (ali cool) ne zanima me, ne vznemirja me
pogovorno leave it at that naj ostane pri tem
to leave things as they are pustiti stvari kot so, pustiti stvari pri miru
6 from 8 leaves 2 8-6 je 2
there is nothing left to us but to go ne preostane nam drugega kot da gremo
to be left till called for poštno ležeče
I have nothing left nič mi ni ostalo
left on hand preostalo (v zalogi)
it leaves much to be desired še zdaleč ni dovolj
to leave no stone unturned obrniti vsak kamen, vsestransko se truditi
to leave s.o. wondering whether pustiti koga v dvomu o
I leave it to you to prepuščam tebi
to leave to accident (ali chance) prepustiti naključju
to leave s.o. to himself (ali to his own devices) prepustiti koga samemu sebi
to be well left dobro dedovati
to leave s.o. in the dark zamolčati komu kaj, ne povedati komu česa
to leave a place for another oditi kam od kod
to leave hold of spustiti kaj
vulgarno to leave go of spustiti kaj iz rok
to leave one's mark (up)on zapustiti neizbrisen vtis
to leave open pustiti (vprašanje) odprto
to leave up to prepustiti
to leave word sporočiti, pustiti sporočilo
to leave card on s.o. pustiti vizitko pri kom

legendaren pridevnik
1. (znamenit; slaven) ▸ legendásA moj največji vzornik je legendarni košarkar Michael Jordan, ki je iz sebe vedno iztisnil največ. ▸ De a legnagyobb példaképem a legendás kosárlabdázó, Michael Jordan, aki mindig a legjobbat hozta ki magából.

2. (o legendi) ▸ legendás
Legendarnih motivov je bilo skozi ves srednji vek dovolj. ▸ A középkor mindvégig bővelkedett legendás motívumokban.
Legendarni kralj Artur naj bi živel v Angliji v 5. ali 6. stoletju. ▸ A legendás Artúr király állítólag az 5. vagy a 6. században élt Angliában.

lībertus 3 (līber) osvobojen (suženjstva), le subst.

1. lībertus -ī, m osvobojenec (glede na svojo osvoboditev in na gospodarja, ki ga je osvobodil, naspr. servus; prim. lībertīnus): tibi servire mavelim multo quam alii libertus esse Pl., feci e servo ut esses libertus mihi Ter., tota Cossinii domus me diligit in primisque libertus eius Ci. ep., servos nostros libertos suos fecisset Ci., seque servorum et libertorum corporibus obtexit Ci., quaerendus mihi gener aliquis libertinus; quid ergo? Alieno potius liberto? Sen. rh., Ciceronis … libertus Tiro Q., patrono in libertum manus iniectio sit; liberti heredem sequantur Q., hortantibus libertis … vocari tribus iubet T., Libertinos, qui se pro equitibus Romanis agerent, publicavit. Ingratos et de quibus patroni quererentur revocavit in servitutem advocatisque eorum negavit se adversus libertos ipsorum ius dicturum Suet.; včasih samo libertus (brez omembe gospodarja): liberti servulique Ci., ipse cum libertis et colonibus propter aquilam adsistit S.

2. līberta -ae, f osvobojenka: l. mea, tua Pl., iam libertā auctus es? Pl., l. Veneris Ci. osvobojenka, ki je bila prej sužnja v Venerinem svetišču, Antoniae l. Suet., matris meae liberta fuit Suet., si neque ipsa patrona neque liberta capite deminuta sit G.

Opomba: Dat. in abl. pl. subst. liberta včasih lībertābus, da se loči spol: libertis (m.) libertabusque Dig.; sicer libertis: Plin. iun. (Epist. 10, 5 (4), 2 in 10, 6 (22), 1), statuiturque, ut (sc. feminae) … pro libertis haberentur T.

līctor -ōris, m (ligāre) liktor, državni sluga. Liktorji, nav. osvobojenci, so bili razdeljeni v združenja in dodeljeni najvišjim oblastnikom, pred katerimi so stopali drug za drugim noseč fasces, znamenje kazensko izvršilne sodne oblasti. Njihova dolžnost je bila odstranjevati ljudi s poti (turbam summovere), paziti, da se je izkazovala oblastnikom dostojna čast, ustrahovati zločince in obešati, obglavljati ali šibati obsojence; obsojencem na šibanje so privezovali roke in noge na kol. Diktatorju je bilo dodeljenih 24, kralju in konzulu po 12, pretorju 6, cesarskemu legatu pa 5 liktorjev; tudi flamen Dialis in Vestalke so imeli po 1 liktorja, toda brez butaric (fasces): i, lictor, colliga manus Formula ap. Ci., lictor, conliga manus L., i, lictor, deliga ad palum L., l. primus Ci. po dostojanstvu prvi liktor, l. proximus Ci. najbližji liktor (ki stopa prav pred oblastnikom ter sprejema in izvršuje njegove ukaze), aderat … carnifex praetoris, mors terrorque sociorum et civium Romanorum, lictor Sextius Ci., anteibant lictores non cum bacillis, sed, ut hi praetoribus anteeunt, cum fascibus duobus Ci.; metaf.

1. kot znak imenitnih gospa: carpuntque iam et pauperes lictorem feminae in publico unionem esse dictantes Plin.

2. proximus lictor Iugurthae S. zaupnik.

Lucrētius 3 Lukrécij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Poseb.

1. Sp. Lucretius Tricipitīnus Spurij Lukrecij Tricipitin, rim. senator in mestni prefekt (praefectus) za časa Tarkvinija Ošabnega, konz. l. 509: Ci., L. Njegova hči Lucrētia -ae, f Lukrécija, soproga Tarkvinija Kolatina, ki se je zabodla, ker jo je posilil Sekst Tarkvinij, sin kralja Tarkvinija Ošabnega; zato so Rimljani vso kraljevo rodbino izgnali: Ci., L., O., Sen. ph., Iuv., Aur.; apel. Lucrētia Lukrécija = čista žen(sk)a: Petr., Mart.

2. T. Lucretius Carus Tit Lukrecij Kar, Ciceronov sodobnik, eden najznamenitejših rimskih pesnikov, ki je spesnil 6 spevov obsegajočo filozofsko pesnitev De rerum natura, v kateri svojim rojakom razlaga Epikurov nauk o atomih. Umrl je l. 55: Ci. ep., H., Q., Stat., Gell. (po nekaterih ta pesnik ne pripada Lukrecijevemu rodu, ampak je morda le osvobojenec kakega Lukrecija).

3. Q. Lucretius Vespillo Kvint Lukrecij Vespilon
a) Sulov sodobnik, dober govornik in pravnik: Ci.
b) senator in Pompejev pristaš, ki je l. 49 naredil samomor, potem ko so Cezarjevi pristaši osvojili mesto Sulmono, ki jo je bil zasedel: C.

lūctus -ūs, m (lūgēre)

1. žalovanje, žalost (ki se kaže na zunaj, po zunanjih znakih), tuga (naspr. gaudium): Lucr., V., H. idr., senatus luctum suum vestis mutatione declarandum censuit Ci., quis enim in luctu domestico cenavit cum toga pulla? Ci., filius luctu perditus Ci. ves pogreznjen v žalost, luctu atque caede omnia complentur S., totam urbem opplevit luctus L., quocumque aspiceres, luctus gemitusque sonabant O.; v pl. = pojavi žalosti, posamezni primeri žalosti, žalost: exsilia, luctus, orbitates Ci., in luctibus maximis esse, in maximos luctos incīdere Ci., feminarum praecipue et gaudia insignia erant et luctūs L., dare animum in luctus O. utopiti (utapljati) srce v žalosti, utopiti (utapljati) se v žalosti, pogrezniti (pogrezati) se v žalost; z gen. (za kom): l. Memnonis amissi O., luctu mariti Ap.

2. meton.
a) žalna obleka, žalna oprava: erat in luctu senatus, squalebat civitas, publico consilio mutatā veste Ci.; z objektnim gen. (za kom): luctum amissae sororis … laeto cultu mutavit T.
b) žalosten dogodek: eum luctum quoniam satis visus est eluxisse Gell.
c) vzrok (povod) žalosti: tu … luctus eras levior O.

3. pooseb. Lūctus -ūs, m Lúktus = „Žalostin“, bog žalosti: V. (Aen. 6, 274), Sil., Stat.

lūmen -inis, n (iz *leuqs-men, *louqs-men: lūx, lūcēre, lūna, lūstrāre; iz baze *leu̯k- svetiti, prim. skr. rócate sveti se, sije, rocáyati osvetljuje, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, stvnem. lioht, nem. Licht, ang. light)

1. sploh svetilo (= telo, ki oddaja svetlobo, predmet, ki sveti, npr. sveča, svetilka, plamenica, bakla, oljenka), konkr. luč: lumen accendere de suo lumine Enn., l. lucernae Ci., lumini oleum instillare Ci., luna solis lumine conlustratur Ci., accretio et deminutio luminis Ci. mesečine, tabulas pictas collocare in bono lumine Ci. na dobro svetlobo postaviti = ugodno namestiti (da svetloba dobro pada nanje), nocturnum extinctum l. Lucr., immittere lumen V. omogočiti (omogočati) vdor luči (svetlobe), luč (svetlobo) spustiti (spuščati) v (kaj), primo cum lumine solis V. s prvim svitom, ob prvem svitu, sub lumina prima V. ob (so)mraku, ad lumina prima H. do (so)mraka, in praetoria nave insigne nocturnum trium luminum fore L. nočno znamenje, l. caeleste O. ali caeli V., diurnum O., Sen. ph. sončna luč (svetloba), sonce, sol lumenque diurnum Lucr. danica, lumina vigilantia O. vedno goreče, sine lumine exire Cu., lumina relucentia Sen. ph., clarum lumen transmittere čisto prozoren biti, papilio … luminibus accensis advolitans Plin., ad lumina Suet. pri (ob) luči, l. lunare Macr. mesečina.

2. occ.
a) dnevna luč, dnevna svetloba, dan: secundo lumine Enn. ap. Ci., lumine quarto V., lumine supremo V. na dan smrti, lumine etiamtum incerto S. ali obscuro etiamtum lumine S. ob (so)mraku, festis luminibus (= diebus) Cat.
b) luč življenja, življenje: ab umbris (= iz podzemlja) … ad lumina surgere vitae V., lumina vitae attingere V., linquere lumina vitae Lucr. ali invisa lumina relinquere V. (= λείπειν φάος ἠελίοιο Hom.) = umreti, corpus spoliatum lumine V., nunc casum lumine lugent V. mrtvega, fratri iucundum lumen ademptum Cat.
c) svetloba (luč) oči, vid; meton. oko, oči: sine ullo morbo lumina oculorum amisit N., Democritus lumina amisit Ci., oculorum lumine operto Lucr., lumina oculorum expertia somno Lucr., quem tu, Melpomene, semel nascentem placido lumine videris H., inania lumina O. iztaknjene oči, fodere alicui lumina O. izbosti, iztakniti komu oči, lumen effossum V. iztaknjeno oko (prim. pren.: effossum alterum imperii Romani lumen Vell.), distenta lumina rumpere Lucan.; sg. lumen kolekt. = oči: cum vero sustulit acre … lumen O., tela volant praeter et lumen et aures O.; lumen = zenica: P. Veg.
d) svetloba v poslopjih ali pred njimi: luminibus alicuius obstruere Ci. ali officere Icti. svetlobo (dotok svetlobe) zagraditi (zapreti) komu = narediti (delati) senco; od tod pren.: Catonis luminibus obstruxit oratio Ci. je zatemnil (zasenčil) Katonovo slavo, nec mentis quasi luminibus officit (ni v napoto) altitudo fortunae et gloriae Ci.
e) (b)lesk, sijaj: ferri Stat.,
f) lepota: calthae Col.
g) svetloba v slikarstvu (naspr. umbra): Plin., Plin. iun.
h) meton. α) vsaka odprtina, skozi katero lahko prehaja (prodre) svetloba ali zrak: cum rerum natura … duo lumina ab animo ad oculos perforata nos habere voluisset Ci. „svetlobnici“. β) rega, reža, razpoka: ut tenues subiere latentia cerae lumina Val. Fl. γ) preduh (v rudnikih), zrač(il)ni jašek, dihalnik, sopôtnica: Plin. (31, 57). δ) okenska odprtina, okno: lumina capere a meridie Vitr. okna narediti na južni strani, habere ad septemtrionem lumina fenestrarum Vitr., lumina fenestrarum volvata Vitr. okenske odprtine z vrati, Cyrus aiebat viridariorum διαφάσεις latis luminibus non tam esse suaves Ci., obserare lumina Ap., immittere lumen, lumina Icti. narediti. ε) odprtina za vrata, vrata: Vitr. (4, 6, 1). ζ) svetloba lijaka (calix) pri vodni cevi: Front.

3. metaf.
a) svetloba, ki pripomore k jasnemu razumu, razsvetljujoča duševna bistrost ali jasnost, razsvetljujoča razsodnost, bistroumnost: vos in tantis tenebris erroris et inscientiae clarissimum lumen praetulistis menti meae Ci., ordo maxime est, qui memoriae lumen affert Ci.
b) svetilo, luč α) (o osebah) = sijajen zgled ali vzor, vzornik, odličnik, dostojanstvenik, prvak, sloves, slava, dika, okras: omnium gentium lumen exstinguere Ci., lumina civitatis Ci., praestantissimi viri lumina rei publ. Ci., lumina tot cecidisse ducum V. dike, scire licet hunc (sc. puerum Servium Tullium) lumen quoddam rebus nostris dubiis futurum L. = rešitelj, pomoč; lumen gentis Sil. (o Regulu), Lybiae Sil. (o Hanibalu). β) (o rečeh) = sijajen zgled (vzor), sijajne vrline, odlike, krepost(i), sijaj(nost), lesk(et), dika, okras: quasi lumen aliquod probitatis et virtutis Ci. ep., ostendas oportebit patriae lumen animi, ingenii consiliique tui Ci. sijajne vrline, iacērent in tenebris omnia, nisi litterarum lumen accederet Ci., l. consulatūs tui Ci. sijaj, Corinthum patres vestri, totius Graeciae lumen, extinctum esse voluerunt Ci., l. inventae V.; o govoru: lumina dicendi Ci. nakit sijajnih besed, lumina verborum et sententiarum Ci. prilike in podobe (tropi in figure).

lūstrum² -ī, n (luere1 = lavāre -ere)

1. očiščevalna daritev, očiščevalno žrtvovanje, spravna daritev, starejše spravina, ki so jo cenzorji vsako peto leto ob koncu svoje službe po končanem cenzusu darovali za ves narod; ob tej priložnosti so zaklali bika, ovna in prašiča, cenzor pa je molil slovesno molitev: lustrum condere Ci., L., Suet. ali perficere L. opraviti (petletno) spravno daritev = zaključiti s cenzorstvom (službo cenzorja), sub lustrum censeri Ci. ep. ob koncu cenzorstva, festo purgantes moenia lustro Lucan., vota, quae in proximum lustrum suscipi mos est Suet.; o zasebni spravni daritvi: Ca. (De re rust. 141, 3).

2. meton.
a) petletno obdobje, petletje: Ci., Mart., Plin. iun., octavum claudere lustrum H. dopolniti 40 let, longi reditus lustri O., quinquennale ludicrum secundo lustro celebrabatur T.; sploh doba več let, večletno obdobje, leta: veniet lustris labentibus aetas V., in lustrum accedere debet … una dies O.
b) α) zakupna doba: Plin. iun. (Ep. 9, 37, 2). β) davčna, finančna doba: Varr. (De lingua Lat. 6, 11), Ci. (Ep. ad Attic. 6, 2, 5; Ep. 2, 13, 3).
c) (v cesarski dobi) petletne igre = vsako peto leto obhajane igre, poseb. kapitolijske igre (na čast kapitolijskemu Jupitru): saepe coronatis iteres quinquennia lustris Stat.; iste igre imenovane lustri certamen: Aur.; prim. T. (Annal. 14, 20), Suet. (Nero 12; Domit. 4).

Lycūrgus -ī, m (Λυκοῦργος) Likúrg

1. mitološki kralj traških Edoncev, Driantov sin, ki ga je Dioniz (Bakh) kaznoval z blaznostjo, ker je svojim podanikom prepovedal Dionizovo (Bakhovo) bogoslužje in dal zato tudi uničiti vse vinske trte: O., Pr., Hyg.

2. Feretov sin (Pherēs), nemejski kralj: Stat.

3. Alejev in Neajrin sin, Ankajev oče, kralj v Arkadiji: O. Od tod patron. Lycūrgīdēs (Lycoorgīdēs) -ae, m (*Λυκουργείδης, Λυκοοργείδης) Likurgíd = Likurgov sin Ankaj (Ancaeus): O.

4. špartanski zakonodajalec (okrog l. 880), Evnomov sin: Ci., L., Vell., Q., Iust.

5. atenski govornik in zakladnik, Demostenov sodobnik in prijatelj, pošten in značajen mož, znan po svoji strogosti, umrl okrog l. 325: Ci., Q.; apel. Lycurgus Likúrg = strog grajavec (šiba) izprijenih državljanov: Lycurgos invenisse se praedicabat et Cassios, columina iustitiae prisca Amm. Od tod Lycūrgēī -ōrum, m (Λυκούργειοι) likúrgovci, Likúrgovi pristaši, apel. = strogi grajavci (šibe) izprijenih državljanov: nosmet ipsi, qui Lycurgei a principio fuissemus, cotidie demitigamur Ci. ep. jaz sam, ki sem v začetku nastopil kot drugi Likurg.

6. špartanski kralj: Iust. (29, 1, 6).